Zgoraj brez in zgoraj Z

Tile dve moji ( dobri fotki) sta mi izhodišče za današnje razmišljanje.

Zgoraj brez smo:

- pri vsakoletnem pregledu dojk pri onkologinji (kot sem enkrat že opisala, se slečeš v vmesni sobici med sprejemno ambulanto in ambulanto in kot v neke vrste vicah, čakaš, da te spustijo v tako imenovana »nebesa«);

- ko hočemo razkazovati svoje oprsje, preden pride v poštev »delo pod popkom«

- ko se ne bojimo komunikacije z zgornjimi čakrami in so naši spodnji nagoni že daleč preseženi

- če pozvoni poštar pri vratih in smo uspeli sleči šele zgornji del garderobe

- kadar želi moški razkazovati svoje lepo mišično telo al ima pa vse majce v pranju...

Zgoraj Z smo:

- kadar imamo vsa oblačila, a smo še vedno goli, kot pri obratni enačbi »cesarjevih novih oblačil«

- so v nas samo prazne fraze in prebrana sporočila

- gledamo stran, kot manekenka na sliki, ker kao:

 »mi ne vemo nič«,

»mi nismo nič krivi«,

 »danes je novoletna zabava in se s tem ne bomo ukvarjali«,

»kje si kupila te luštne čeveljčke?«,

»zadnjič sem v Emporiumu vidla eno tako fajn oblekco, sploh ni bla draga, okol 500€. Bom rekla mojemu cheri-ju, da mi jo kupi…«.

»glej ga tista begunca, po mojem je Maročan. Pazi, ker so vsi po mal teroristi.«