Kjer je svetloba, je tudi senca

 

Tisto, po čemer se sveča razlikuje od drugih luči, je to, da nagovarja našo dušo in ne naših oči,“ je zapisal turški pisatelj Mehmet Murat Idan.

„Z eno svečo je mogoče prižgati na tisoče drugih, ne da bi se s tem skrajšalo njeno življenje, kajti sreča se nikoli ne porabi, kadar jo delimo z drugimi“, pa govori Sidharta Gautama, bolj poznan kot Buda.

Tega se zavem, ko pri jogi izvajamo vajo koncentracije na svečo. Po 4 minutah nepremičnega strmenja v najsvetlejši del sveče, zapremo oči in v tretjem očesu se izriše podoba, ki je odraz  našega duhovnega stanja. To pomeni, da skozi svetlobna vrata stopimo v stik s svojo notranjostjo, svojim višjim jazom. Plamen je topel in živ in kot da bi plesal po ritmu. Plamen očiščuje, zato vedno gori na oltarčku ali pri izvajanju zdravljenja. Ker prav zato gre pri zdravljenju: za odpiranje blokad, za čiščenje temnih energij s svetlobo in vtiskovanje te svetlobne kode vase.

Seveda pa kjer je svetloba, je tudi senca. Vsak ima svoje senčne dele. Preden jih spoznate, je koristno, da do sebe začnete gojiti občutek brezpogojne prijaznosti in sprejetosti. V budizmu to imenujejo maitri. Brez prijaznosti in sočutja je težko gledati na naše 'manj lepe lastnosti', prav tako pa je težje sprejeti 'manj lepe dni'. To je del osebne rasti. Tudi boli, ko trpiš zaradi sence svojega dragega. Ampak to je pač del njegovega razvoja, če ga imaš rad, mu stojiš ob strani, vse v imenu skupnega izboljšanja. Hvala življenju in učiteljici, s katero to deliva in rasteva!

Kaj je za temi vrati?

 

Podobno kot pri zgodbi o dveh volkovih, je za vrati to, kar pritegneš s svojimi mislimi in dejanji … Če vsak dan prebiraš novice o boleznih, goljufijah, strahovih … so za vrati bolezen, goljufije, jeza, razočaranje, strah. Filozofinja Alenka Zupančičeva pravi, da je to neke vrste samozadovoljsto imeti prav: „saj sem vedel, da so vsi pokvarjeni…”

Če se zavestno ogradiš od tega, so za temi vrati mir,  ravnodušna vedrina, smeh med prijatelji kljub maskam na obrazu, iskren pogovor, ki se tiče le naju in ne “pokvarjenega sveta tam zunaj”. Sam izbiraš in vabim te na kočijo, da te popelje v ta svet!