Mediji so v teh težkih časih zdravstvene krize in splošnega stavkovnega vala naredili lirični bypass o »možni« novi spremljevalki našega Ptiča. Tako, da se javnost malo pomiri in da se fokus premakne v vode rumenega tiska. S krogci so obkrožili njeno glavo, ko je sedela poleg Goloba v Vatikanu, govori se celo, da naj bi z njim bila v falconu na poti tja. Za nameček so ju videli tudi v Ikei, si morte mislit, morda sta kupovala novo zakonsko posteljo?? Meni je čisto vseeno, če sta samo prijatelja ali pa »friends with benefits«. Ne maram pa tega senzacionalističnega tona okoli tega, da se vsi mediji od Pop TV, Cosmopolitan, Žurnal24, Slovenske novice itd. naslajajo nad tem, potrjujejo, dokazujejo, zanikajo… Tudi tista fake news, da sta z Urško ljubimca je bila raca… Naj ljudje spijo, s komer hočejo, če sta oba zato, SO WHAT , bi rekel Pahor.
Bi pa vseeno izpostavila en vidik partnerstev VIP posebnosti, to je, da radi izbirajo lepotice in manekenke, da se z njimi postavljajo. Kot da je zunanja lepota edino, kar šteje. Tom Brady, Leonardo Di Caprio, Matthew McConaughy, če naštejem samo nekatere iz svetovnega jet seta… Izbranka Tomija Megliča je bila sicer »samo vinska kraljica, zdaj tale Tiba Gaber je bivša misica, Tara Zupančič je zamenjala kar nekaj celebrities … Čisto mogoče je, da so te lepotice tudi zgrajene osebnosti, se mi pa vse preveč zdi, da gre v povezavi z znanimi osebnostmi za pozerstvo in povnanjenost. Zdaj sem se spomnila na mojega priljubljenega pevca Stinga. Živi namreč z nekaj let starejšo partnerko, ki ni nobena posebna lepotica. Ali pa Macron, ki živi z mnogo starejšo partnerko, ki tudi ni posebna lepotica,
Ja, dragi moji, lepota je samo fasada. Ko odstranimo umetne trepalnice in nohte ter odmislimo vbrizgan botoks ostane »osnovno jedro« človeka s svojim umom in srcem. Takrat tudi niso pomembne ideološke razlike med partnerjema ampak samo temeljna bližina in pripadnost.
P.S. Tudi sama sem bila nekega
davnega leta v koloniji v Savudriji proglašena za miss kolonije, hihi.
.Iz mojega miselnega sveta
Zadnja 2 tedna sem brala knjigo Gabriele Babnik Tišina polna vetra. Govori o izredno težkem odnosu med Baudelairom in njegovo Črno Venero Jeanne Duval. Vsa čast Gabrieli, kako se je vživela v takratno umetniško sceno, prepojeno z opijem in absintom, ter problematične primiskuitetne odnose iskanja lastne identitete akterjev. Poudarek je na Jeanninem občutku tujstva in dejstvom, da jo je takratna umetniška scena jemala le kot seksualni objekt. Čeprav so mi ostali Gabrielini romani zelo všeč, ker so premočrtni, brez forsiranega iskanja leporečja, pa se mi zdi tale Tišina preveč posiljena s težkimi prispodobami in preveč filozofskimi vložki Baudelairovega miselnega sveta. Najboljša je v opisih njunega razmerja, razmišljanju o bližini in oddaljenosti partnerjev. Seveda ima Gabriela na tem področju največ izkušenj, ker je tudi sama v zvezi s temnopoltim partnerjem iz Afrike.
Naslednji je film Orkester. Toliko opevan in nagrajen s toliko priznanji. Umetniški vtis: odlična kvaliteta črnobelega filma. Enkratni posnetki maširanja pleh muske na tekmovanju v Avstriji. Igralci dobri, najbrž je veliko naturščikov, govorica pristno zagorjanska. Vsebina pa, naj mi Bog odpusti, preveč popivanja (čeprav sama nisem antialkoholičarka) in bruhanja. Nažirajo se muzikanti, njihove žene doma, njihovi otroci najstniki. Vem, da je alkohol prikazan kot beg iz stvarnosti, kot način, da ubežijo iz »te male luknje«= (Zagorja). Pa še ena scena mi je všeč, ko prideta 2 muzikanta k »urejeni« avstrijski družini prespat. Najprej jima en pobruha hodnik. Avstrijčeva žena prejšnji dan po nesreči razbije možev kipec priznanja za najboljšega muzikanta in mu to prikrije. Naslednji dan, ko ta to opazi, seveda obdolži slovenska muzikanta, da sta ukradla kipec. Ker so slovenski gastarbajterji vedno tatovi, mar ne? Splošna ocena: NE PRETIRANO NAVDUŠENA!
Ni komentarjev:
Objavite komentar