Ambivalenca. Razpetost med ja in ne, med evforijo in žalostjo, med svetlobo in temo. Vsi jo poznamo, samo ne vem, če si jo priznamo. Ne maram tiste manične zaverovanosti, da »jaz pa vse obvladam in si ne dovolim, da sem na tleh.« Včasih nas premaga melanholija, pa prebliski, da se kljub naši pozitivni naravnanosti v življenju pokažemo dosti manj modri in dosti bolj egoistični … Tudi to je v redu. Takrat je treba spet ponastaviti kompase in nadaljevati na poti duhovnega razvoja.
Tole moje pisanje je spodbudila knjiga Tereze Vuk Zakaj ima moj hudič krila. To je tista Tereza, ki je izdala zbirko blogov o svoji zasvojenosti z drogami in boju proti njim. Potem jo je »posvojil« Marko Crnkovič in je začela pisati kolumne. Zdaj je pri Beletrini izdala to knjigo, »ki je izpisana v za avtorico značilnem duhovitem in brutalno neposrednem slogu. Knjiga, o kateri bi lahko rekli, da je celo neprizanesljivejša in zato resničnejša od življenja.« Zame je Tereza pomembna, ker sem od nje dobila idejo, da izdam svojo knjigo blogov. Povabila sem jo celo na predstavitev v Trubarjevo hišo in ji napisala, kakšno vlogo je odigrala v mojem življenju. Odpisala mi je v sebi lastnem sočnem slogu, da WThF je dobr, da je nekomu spodbudila izdajo, da pa na take predstavitve ne hodi.
Zdaj je morala dati intervju za založbo. Vidi se, da nerada nastopa pred kamero, si pa dovoli, da je taka kot je. Polna kletvic, s pločevinko pira v roki. Pravi, da jo primerjajo z Bukowskim (ki je prav tako naturalistično opisoval svoje seksualno življenje in popivanje), da pa ona nima pojma who the fuck is this Bukowski. Bravo Tereza, ostani taka kot si, ker tudi take avtorje potrebujemo na trgu. Neposredne, ki sežejo do drobovja in nam odstirajo temine, v katerih se borimo s svojimi demoni…
Zdaj pa k Sijajnim stvarem, drami Macmillana, ki so jo začeli uprizarjati v naši Drami. Govori o milijon stvareh, za katere je vredno živeti. Režiserka N.B. Gračner je zapisala: »Stvari na seznamu morajo biti izjemno čudovite, nematerialne in morajo osmišljati življenje. Od sedemletnega fantiča in prvega zapisa »Sladoled« prek pubertetnega »Zmagati v nečem« do »Plesati, ko si sam« ali pa »Prebrati nekaj, kar natančno opredeli, kar občutiš, pa nisi našel besed, da bi to izrazil« ali »Gledati nekoga, kako gleda tvoj najljubši film«, »Pogovor«, »Ptičje petje«, »Vonj starih knjig«, »Glas Nine Simone« … Milijon. Vztrajati in si prizadevati. Sprejemati življenje in kukati preko njegovih meja. Ni ga otroka, ki mu ne bi bilo vredno prisluhniti, ko oblikuje svoj seznam. Težje ko je njegovo otroštvo, pomembnejši je ta seznam.«
Dodajam svoj seznam: gledati v sonce in modro nebo; pisati poezijo in dati duši krila; vdihovati in izdihovati; rojevati otroke; igrati se z otroki; ljubiti ljudi, živali in rastline; božati umirajočega; objemati drevesa; poslušati dober rock; plesati do transa ; recitirati mantre; ljubiti se v visoki travi; poslušati veselo žuborenje potočka; stopiti se z modrino morja; preštevati bisere na ogrlici; potovati v tuje kraje in spoznavati tamkajšnje ljudi; deliti svoje znanje; prisluškovati odmevom življenja …
Ni komentarjev:
Objavite komentar