*Svetilnik sem. Na koncu kopnega kažem pot zablodelim ladjam.
*Drevo sem. Bdim nad svojimi ljubljenimi in jih varujem pred ujmami.
*Uho sem. Čakam na klic o novem življenju ali o prehodu duše domov.
*Tam ne bo več spomina, bolečine, uvenele kože, praznega pogleda.
*Samo blaženost in puhasta belina. Izpolnjenost in radost.
*Opazujem utrujeno telo svoje matere. Telo, ki me je v hudih porodnih mukah rodilo.
*Zdaj je opravilo svoje in se odpravlja tja daleč, domov, v maternico sveta.
*Tudi sama je bila porojena iz te svete točke izvora.
*Opazujem okrogli trebušček svoje hčerke, v katerem brca novo življenje.
*Tudi to bo moralo skozi ozek predor iz enega v drugi svet.
*O blažena ljubezen in svetloba, ki tke zlato nit med rojstvom in smrtjo.
Na veke vekov!
Kaj pa Shakti?
Učiteljica Shakti-ja Nina Jenšterle je takole zapisala:
»Shakti predstavlja ženski princip in je gibanje zavesti. Shakti oživlja s svojo življenjsko energijo vse, kar je; je prvobitna vibracija celotnega življenja. Manifestira potencial, udejanja karkoli. Shakti je dih življenja, je božanska Moč in Velika Mati. Shiva je plesalec in Shakti je ples. Med seboj sta popolnoma soodvisna. Ko plesalec preneha plesati, plesa ni več; in plesalec ni več plesalec. Plesalec in ples se lahko zgodita samo skupaj. Shakti je ples življenja.«
Že nekaj časa plešem ta ples življenja z drago učiteljico Anko. Kar žari od prelepe ženske in ženstvene energije. Ko zapoje, nas pa sploh ponese v višave. Preplavlja me milina in radost giba, zavedanja o lepem. V mislih se povezujem s tuzemsko Materjo in Veliko Materjo. In z vsemi ženskami na svetu, kot prinašalkami ljubezni, svetlobe in novega življenja…
Ni komentarjev:
Objavite komentar