Za otroke gre

Novinar Ervin Hladnik Milharčič je v Dnevnikovem komentarju o tem, da če ni pravice, ostane le še maščevanje zapisal:

"Sistematično ubijanje otrok je posebna kategorija zločinskega pristopa k vojni. Vsi, ki so v vojnah ubiti, niso žrtve zločinov. Vojaki in vojakinje nosijo uniforme zato, da v njih ubijajo in umirajo. Vse drugo je propaganda. V vsaki državi je veliko civilne infrastrukture, ki v vojni mimogrede postane legitimna vojaška tarča. Veliko civilistov dela v zgradbah, ki so vsaj na zemljevidih del oskrbovalnega vojaškega zaledja. Če zletijo v zrak, ni treba takoj kričati vojni zločin."

"V situacijah, ko število ubitih žensk, starejših in otrok neskončno presega število ubitih vojakov, pa ni nobenega dvoma, da so žrtve vojnih zločinov. To smo videli od blizu v Vukovarju, Mostarju, Srebrenici, Sarajevu, Bagdadu, Basri, Mosulu, Alepu, Sani in mnogih drugih mestih. Otroci med njimi so nezaščiteni in z vsakim umreta vsaj dva svetova. Sistematično ubijanje ne sme ostati nekaznovano. Če ni pravice, ostane samo še maščevanje." 

Mati devet mesecev nosi otroka, da bi živel in se veselil življenja. Potem pa je v nasilni vojni žrtvovan ne glede na barve vojska. Nedonošenčke v Gazi dajejo v toplo vodo in zavijajo v folijo, da bi preživeli, ker inkubatorji ne delajo več. Matere na mrtve otroke pišejo imena, da bi jih lahko prepoznali, če bo kdaj prišel trenutek, ko jih bodo lahko v miru pokopale. Pozabile ne bodo nikoli! Tudi pri posilstvih gre za otroke, ko se zmagovalci znesejo nad ženskami poražencev in jim za spomin pustijo semena posilstev.

Veliki (OZN, Varnostni svet itd.) pa glasujejo in se preglasujejo in bla bla, kako  je treba vzpostaviti humanitarne konvoje in obsoditi zločine in treba je, treba je….Slikajo se s politiki, se trepljajo po ramenih, eni z enimi, drugi z drugimi.  Fuj in fej nad človekom, ki osvaja vesolje, ki je stopil na Luno, ki je ustvaril umetno inteligenco.  V sebi pa nosi semena zla in sovraštva ter ubija. Ubija v imenu Boga, višje civilizacije, zemeljskih teženj …

Ubiti so samo neme priče, mi živi pa ostajamo in pomnimo!