Sram me je

S Pavlo se pogovarjava o sramu, ki je med ljudmi pogost pojav. Mene je bilo sram, ko sem dobila raka, ker sem se počutila »zaznamovano«. »Jaz ga imam, ti ga pa nimaš,« sem si mislila. Ženske je npr. sram, če imajo moža alkoholika. O tem je Pavla napisala odlično diplomsko nalogo, povezavo do katere z njenim dovoljenjem objavljam tukaj.
Marcel Štefančič bi rekel »Zelo ZA«.



Izšla je knjiga psihiatra Cyrulnika o sramu. Odlomek iz spremne besede:

Sramujemo se iz mnogih razlogov, a učinek je vedno isti: skrivanje, beg iz odnosov, osamljenost, zapletena igra neranljivosti ali pa nebogljena in vsem očitna nemoč ... Vrnitev v dostojanstvo je možna, a potrebna je podpora skupnosti in nov pogled na doživeto.

Maščevalnost in zamera ne mineta in samo poglabljata trpljenje. Celjenje rane in vrnitev v častno bivanje zahtevata, da se sramu osvobodimo. Sram je infekcija, ki zaudarja, in jo je treba nenehno pokrivati, da nas ne izda, in biti čustveno dovolj daleč od drugih in neprodušno zaprti na kritičnem mestu, da je ne zavohajo. Tragedija trpečega bitja je predvsem v tem, da ne more deliti svoje muke z bližnjimi.
Osramotijo nas nasilje drugih, naša lastna šibkost, greh družinskih članov ali karkoli, za kar si mislimo, da bi morali preprečiti.
Družba, ki ne zna pomagati osramočenim, je obsojena na ponavljajoče muke in krivičnost, saj jim zapira usta. Šele ko postane skupnost sposobna pogledati tem stiskam  v obraz in to storiti brez prezira in pomilovanja,   bo sramujoči se človek spregovoril, poiskal podporo in se rešil. Nihče ne more razkriti razloga za svoj obupani sram, dokler ni na drugi strani sočutne priče.
Brez  predelave, brez soočenja s tem, kar smo doživeli ob osramotitivi, brez ponovne povezave s skupnostjo, iz katere smo se umaknili, ker smo se počutili drugačne, se življenje ne more spet vrniti v srce in dušo.
Knjiga je važna za vsako skupnost, ki želi razvijati sočutje in podporo med svojimi člani. Primerna pa je tudi za vsakogar izmed nas, ki svojega sramu ne pozna, ne priznava ali noče razkriti niti samemu sebi.
Brez dostojanstva je vsako življenje samo neuspešen boj z obupom.