Evo
spet ženska tema! Preberem knjigo Clarisse Pinkole Estes Ženske, ki tečejo z
volkovi. Gre za mite in zgodbe o arhetipu Divje ženske. O tem, kako smo se ženske
oddaljile od svojega instinkta, kako dajemo na stran svojo realizacijo, kako
smo zaspale in ne izražamo svojih darov. Knjiga je kar težka, ker je v njej
veliko jungovske psihoanalize. Vendar pa svoj poziv k oživitvi Divje ženske tke
na poetičen način.
Iz navdihujoče spremne besede, če boste, moje ženske, hotele
oživiti svojo Divjo žensko:
»Znotraj vsake ženske se skriva naravno in divje bitje,
opremljeno z instinkti, intuicijo in brezčasno vednostjo. Clarissa Pinkola
Estés jo imenuje Divja ženska in dokazuje, da jo je mogoče in nujno priklicati
in oživiti. Utira pot skozi številne plasti zavesti do notranjih glasov, ki
šepečejo v kostnem mozgu, in vabi v kraljestvo duha, ki zdravi, prebuja, izziva
in povezuje.
Zgodba razlaga, razmišlja, svetuje, poje. Šepeta drobne
misli, ki nas črvičijo od vedno, pa se jim ne upamo prisluhniti. Gre za
simbolično pripoved o notranjem življenju in za vodilo, kako se rešiti težakov
in kako obuditi ljubezen. Gre za pripoved o moči uma, duha in telesa in
raztezanja mišic v smeh do ušes. Zgodbe o pripadnosti, jezi, potrpežljivosti,
vztrajnosti in dopuščanju, o ustvarjalnosti in samoti, o sestradanosti duše in
skrivnostih nepričakovanega. Gre za poziv ženskam, da se soočimo s tistim, česar
se najbolj bojimo. Poziv, da postanemo tudi same cantadorke naših življenj.
Knjiga se zdi podobna novorojenčkovim prstkom, ki te vabijo, da se jih dotakneš
in skoznje začutiš, kako življenje vre in hoče še in še lepega in dobrega.
Strahovi se dajo premagati, usta se z lahkoto raztegnejo do zatilja. Prekrasna
in bogata knjiga, toplo priporočena.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar