Odprto pismo bodočim samozaložnikom

Dragi bodoči samozaložnik,

letošnja kombinacija v znamenju akcijskega planeta Marsa in prebrisane opice v kitajskem horoskopu je bila kriva, da se je zasvital moj prvenec Svitanja.
Seveda sem imela pred izdajo veliko dilem in vprašanj.

Naj grem v to ali naj v kotu počakam, da me mine napad želje po nastopu na oder?

Še najlažje je knjigo napisati, ampak kako jo bom tržila, ko težko nastopam pred ljudmi?

Se s knjigo ne bom preveč razgalila?

A bo dovolj zanimanja zanjo?

Po pol leta obstoja mojih polžjih hišic na trgu lahko rečem, da mi ni čisto nič žal, da sem šla, kot sem zapisala v knjigi »do nazga«. Bilo je vredno. Deliti svojo zgodbo z občinstvom, poblisk v očeh, stisk roke ali izpoved o lastni zgodbi, JE NEPRECENLJIVO.

Zato vam kličem, bodoči samozaložniki, če vas kje kaj tišči, če bi vaša duša rada pela, potem GO FOR IT. Saj veste, kaj je napisal Neruda:

Počasi umira, kdor opusti načrt še preden ga poskusi izvesti,
kdor ne sprašuje o tistem, česar ne ve,
kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve...

Seveda boste morali pisati na vse strani in prositi za termin predstavitev, peči pecivo in imeti pri sebi potujoči set kozarcev za vinček in sok.

Seveda bodo kdaj pozabili odgovoriti na vaš mail, ker ste neznano ime in jih boste morali prijazno opomniti nase.

Vredno je. Stopite iz teme, na svetlo!