nedelja, 25. februar 2018

Tajska - dežela nasmehov



Nasmeh –  blago raztegnjene ustnice, ki izražajo prijaznost. Povezan s sklenjenimi rokami pred srčno čakro pomeni nasmeh iz srca, namenjen tebi, dragi popotnik, ki si prišel obiskat našo lepo deželo. Na našem potovanju smo dobili nešteto nasmehov prijaznih, blagih Tajcev. Takih pristnih, nič zlaganih. Zapomnila sem si nasmehe vrtnarjev, ki so na otoku Ko Samet čepe pleli cvetje. Ali pa nasmehe tihih in krotkih hostes. Jezik tukaj ni pomemben, ker govorimo univerzalni jezik srca.



Živahni Bangkok

-          Vožnja po cesti
 


Ko se odprejo steklena vrata sodobnega letališča, ki kar vrvi od živopisnih ras, se popeljemo po sodobnih večpasovnicah mimo modernih nebotičnikov kubističnih oblik (polkrožnih, ozkih, ošiljenih ). Vmes ostanejo nizke hišice, kot mali liliputanci med steklenimi in betonskimi velikani. Na cesti je velik kaos, vendar ga tradicionalno miroljubni Tajci odlično obvladujejo. Pri velikih hitrostih vijugajo med pasovi kot v računalniški igrici. Pešec v prometu nima nobene prednosti, tudi na zebri ne, zato mora  zelo paziti pri prečkanju ceste in mahati po  zraku, da dobi prosto pot.


Tuk tuk je tradicionalni azijski taksi. Gre za motor, ki ima zadaj klop za tri potnike. Ko voznik požene ta motorček, te hitrost prilepi na sedež. Ko začne vijugati med prometom, kot da gre za tekmo, iščeš oporo, na katero bi se lahko prijel, da te ne bi premetavalo sem ter tja. Vratolomno, vam rečem, vendar najhitrejši prevoz med dvema točkama!


Vožnja po vodi

Bangkok leži ob velikem vodotoku Chao Prayi in je zato dobil tudi ime Vzhodne Benetke. S hitrimi čolni se popeljemo po vodnih kanalih.
Vidimo revna prebivališča na kolih. Krama leži po dolgem in počez. Kopalnic ne poznajo, ker gre vse v reko.
Ima pa vsaka hiša svoje svetišče, tj. mali tempelj za duhove. Tajci so namreč zelo vraževerni in so prepričani, da so, ko so se naselili v svoje kolibe, pregnali duhove, ki so tam živeli. Zato jim postavijo mali tempelj in jim vsak dan darujejo hrano, da bi jim bili naklonjeni.
Po vodi bomo odkrivali tudi živahno plavajočo tržnico Daemon. Seveda spet pri velikih hitrostih in špricanju vode po nič hudega slutečih turistih. Zdi se, da je pri Tajcih vsa želja po hitrosti skoncentrirana v teh prevoznih sredstvih.


No, edino počasno potovanje po vodi, pa je vožnja s splavi blizu severne prestolnice Chiang Mai. Tam veslač poganja splav z dolgo bambusovo palico in res lahko v miru uživaš v pogledu na tropsko pokrajino. 




Vožnja po železnici


Ste že slišali za znamenito tržnico na železniških tirih? Branjevke imajo naloženo svoje blago čisto do proge. Seveda bi človek pričakoval, da je proga opuščena. Pa NI. Vsako jutro ob 8.30 pripelje po njej vlak in branjevke tik pred zdajci začnejo umikati svoje košare in podporne palice navznoter. Vlak trobi, turisti fotkajo. Lahko pride tudi do nesreče, če ti je več do posnetka kot do lastne varnosti.
 




Če se vrnem na bivanje v Bangkoku. Nujno si moraš privoščiti tradicionalno tajsko masažo stopal ali hrbta. Za borih 3 evre, te marljive roke Tajk in Tajcev obdelujejo pol ure. Moj prvi maser je bil bolj podoben kung fu bojevniku, grdo je gledal in me je bilo kar malo strah, kaj bo naredil z mojimi utrujenimi nožicami. Pa je bil z njimi kar nežen. That's the way I like it: nežno in grobo obenem. Potem si privoščiš tradicionalne nudle Pad Thai za seveda 3 evre. V glavnem na Tajskem vse prčkarije stanejo 3 evre. Seveda je treba poskusiti tudi domače pivo. Ima živalska imena: tiger, lev, singha. Cena: 3 evre za dva. Z Janom najdeva bar, kjer vrtijo izključno raggea in Boba Marleya. Piše, da je kajenje marijuane prepovedano. Pa ja de. Tko kot je prepovedana prostitucija, pa se vseeno lep delež od prodaje teles steka v žepe zvodnikov in v proračun. No, tega segmenta gospodarstva z Janom nisva raziskovala, sem pa brala, da imajo tudi prostitutke svoj happy hour! 


Budizem – vera v srcu
 




Buda (Prebujeni, Razsvetljeni) je pripeljal vero v srce ljudi. Zavrača dogmo in pravi, da mora vsak misliti s svojo glavo. Budist teži k nirvani, tako da hodi po osmeročleni poti proti razsvetljenju. Za budista je pomembna tudi meditacija, med katero se z raziskovanjem svojega bistva doseže razumevanje Budovega nauka. 
Večina fantov vstopi za eno leto v meniško življenje, kar je zanje pomembna iniciacija. Zbiranje zaslug je pomemben del verskega življenja, pomeni prevzemanje odgovornosti za svojo karmo. Zasluge so lahko kot molitev, meditacija, darovanje templju, vstop v samostan.
Lokalna vodička mi pove, da navadni ljudje ne hodijo v templje, ampak vsak dan molijo doma v lastnem svetišču. Zjutraj pomolijo za srečo in zdravje tistega dne, zvečer preden grejo spat, za dober spanec.


Budistični templji

Globoko pripadnost veri in čaščenju Bude vidimo v neštetih svetiščih, kjer se vse blešči od pozlate. Kako globoko deluje vera, da turisti sezujemo svoja obuvala in hodimo okrog Budovih kipov ter mu izkazujemo spoštovanje. Seveda turisti samo klikajo po svojih telefonih in fotoaparatih, jaz pa se trudim priklopiti na sveti kanal zavesti. Nekajkrat me preplavita notranji mir in sreča ter hvaležnost, da sem tu in da sem del te duhovne zgodbe. V templju na severu v Doi Suthepu me budistični menih blagoslovi s šibjem, pomočenim v vodo. May you have good health, happiness and long life, pravi! Iz tvojih rok v božja ušesa!

Moderne svetinje
 


Tajci pa ne častijo samo Bude, ampak tudi svojo kraljevsko družino. Povsod so slike članov kraljeve družine v pozlačenih okvirjih in okrašene s cvetjem. Kako globoko mora biti spoštovanje Tajcev do svojih voditeljev. Kralj je celo zaščiten z zakonom, ki ga ščiti pred vsako kritiko ali razžalitvijo. Zagrožena zaporna kazen znaša od 3 do 15 let. Seveda pa ni vse med in mleko. Naša vodička Nina je FDV-jevka, veliko ve o religiji in običajih, je temeljita in komunikativna. Pa tudi pripravljena na vsak hec. Pove, da je v sorazmerno bogati tajski družbi, tudi veliko sistemske korupcije, ki se je ne da izkoreniniti.
Lansko leto so pokopali kralja Ramo IX, ki je vladal kar 70 let. Eno leto so ga imeli mumificiranega in so ga potem z vsemi častmi  zažgali pred kraljevo palačo. Očividci pravijo, da vonjave niso bile preveč prijetne, a kaj ko Tajci tega ne smejo ali ne želijo priznati (alias Cesarjeva nova oblačila).

Se nadaljuje







Ni komentarjev:

Objavite komentar