Počitniška pretegovanja

Bolj kot o akciji med letošnjim dopustom bom pisala o svojih doživetjih v tem času.

Čarobna narava

Usedem se na skalo, mimo katere poskakuje živahni potoček. Sončni žarki presevajo skozi vodo. Zelenje vsenaokrog in kriki ptičev na nebu.

Z Julijano odpirava pomembne življenjske téme. Odkrito se pogovarjava o težkih resnicah in odkritih modrostih.

Čarobni labirint

Z jogisti obiščemo labirint v Rižani. Prevzame me mehkobnost borovcev in zahajajočega sonca. Po labirintu stopamo kot tiha karavana. V sredinskih krogih se pogovarjamo z univerzumom in odpošiljamo svojo srčno željo. Sončni žarki blago božajo naše umirjene obraze.

Smo pa tud heavy metalci

Okoli zagrebške dvorane Arena gomazi v črno oblečenih dolgolascev. S petdesetminutno zamudo začnejo Iron Maideni žagati v svoji satanski, včasih tudi zelo poetični maniri. Ko pevec izreče: »Croatia played a fucking good football game«, dvorana eksplodira.

Intelektualne vijuge

Navduši me francoski avtor, prejemnik Goncourtove nagrade, Pascal Quignard. Govori o reminiscencah, o tišini, ki je pred jezikom ali glasbeno stvaritvijo, o nenavadnih, nekonvencionalnih ženskah, ki živijo z naravnimi cikli. Pretanjeno opisuje morske kraje v Bretaniji  in na otočku v neapeljskem zalivu.

Citiram odlomek

 O ljubezni:

V vsaki ljubezni je nekaj, kar prevzame.

Nekaj mnogo starodavnejšega od tega, kar lahko poimenujemo z besedami, ki smo se jih naučili dolgo po tistem, ko smo prišli na svet.

O ljubezni do krajev:

Nekaj silnega in takojšnjega jo je pričakalo vsakič, ko je prispela na previs iz lave. Bilo je kot nedoumljivo bitje, ki vzbuja blaženost, o katerem ne veš, s čim te priznava, pomirja, razume, sliši, ceni, podpira, ljubi.

 Odsotnost bližnjih, ki so nam umrli ali so odšli iz našega življenja

Razmišljam o tem, da ljudje zapustijo sledi v nas tudi po tem, ko so odšli od nas. Če bi povedala z besedami Živadinova in njegove gledališke predstave v vesolju: »V vesolju bo vsakega od igralcev nadomeščal poseben satelit, umbot (to so sateliti, ki oddajajo informacije o posamičnem gledalcu). »

To je sicer zelo tehnicističen opis odsotnega človeka, vendar ponazarja tisto nikoli izgubljeno bližino naših dragih, a ne?