sobota, 22. februar 2020

Male smrti


Hm,hm, kot da se smrti lahko razdeli po velikosti, npr. small, medium, large, XL.

Ta izraz sem prvič slišala pri doktorici Urški Lunder,  pionirki uvajanja paliativne oskrbe. Pravi, da je rojstvo veliko bolj travmatična izkušnja od smrti in da ljudje, ki preprosto živijo, tudi lažje »zdrsnejo« v smrt.

Zadnjič na jogi sva s kolegom, ki je približno mojih let, govorila prav o tem. Oba se počutiva še mladostna in »elastična« in potem on izreče tele besede: »Do nedavnega sem mislil,  kako sem v formi in sploh nisem razmišljal o umrljivosti. Potem je pa priša »depra«, pa trganje po kosteh,  pa omejitve pri izvajanju asan, noro…«

Welcome to the club. Že v Svitanjih sem se spraševala, od kod pride vila staranja, ki nam na obraz nariše gube in pege, razredči lase, udari na redkost kostne mase, pospeši rast raznih cist in polipov in še in še… In to v družbi, kjer nas z oglasi pitajo o lepoti »zrele« kože, o čudežnih  preparatih za bolečine v kolenih Nodol in Voltaren, o dobrotnih optikih, kjer plačaš ena očala in dobiš zraven še ena, ali pa popust v višini svoje starosti. Starost je odrinjena na obrobje, v domove za ostrele, če imaš toliko v denarnici, da si jih lahko privoščiš, ali za vrata stanovanj, v katerih živorarijo upokojenci, ki komaj lahko preživijo s svojo bedno pokojnino.

No, če se vrnem k malim smrtim, je to počasno ugašanje nekdanjih sposobnosti. Zame je bila tako prva mala smrt, ko sem pri 40 morala začeti jemati tablete proti visokemu pritisku. In to jaz, ki sem bila vedno proti tabletam, ki jih moraš uživati vse življenje. Nato so prišla malo kasneje na vrsto očala. Začela sem z dioptrijo 1,75, zdaj sem napredovala že na prav dobro (4)! Potem je za petdeseti rojstni dan prišel rak dojke in globoka venska tromboza. Pa menopavza kot vsesplošno preurejanje organizma, ki te iz ženske spreminja v hermafrodita. Vmes je posegla še diagnoza o revmatizmu , letos pa še artroza gležnja.

Pravijo, da lahko vplivaš edino  na način, kako sprejemaš te življenske pojave. Trudim se, da sem pri tem čim bolj realna. Pred očmi imam na primer mamin primer malih smrti: iz indivudualne hiše v dom starejših občanov, od dejavne ženske padec v posteljno in nikoli več na noge, potem plenice, vse več hematomov zaradi tanjšanja kože… V obraz vse bolj postaja podobna punčki z velikimi modrimi očmi. Vendar pa se še vedno zna nasmejati in na vprašanje » A si v redu ?« odgovori s svojim klasičnim odgovorom »Seveda«.

Zato dragi moji, slavimo Male smrti z Velikim življenjem!

Ni komentarjev:

Objavite komentar