Imam pa vrednostno lestvico stvari, za katere se mi zdi vredno boriti. Čeprav sem družbeno kritična, ne grem kolesarit proti sistemu. Res je, da s tem izražaš svoje nestrinjanje, vendar kričanje »lopovi« ni zame. Pa še preveč heterogene skupnosti nezadovoljnežev so se začele zbirati na teh protestih.
Kar se tiče družbene stvarnosti v manjši skupnosti, npr. v Iški, sem bila pa takoj zraven, ko smo občini pisali protestno noto, ker so hoteli pri sosedu na popolnoma neprimernem mestu odpreti vrtčevsko enoto, ne da bi se s komer koli posvetovali in so pri tem prekršili vsa pravila glede cestnega režima, intervencijskih poti, poplavne varnosti itd.
Če
mi je kdo stopil na žulj oziroma kratil moje osebne pravice tudi nisem molčala.
Napisala sem nekaj jeznih pisem plesni šoli Urška, Dipu (Dipo mi ne paše), Ceneje.si,
sosedu, ki ni spoštoval predpisanega odmika pri gradnji, direktorju ki je prodal našo prevajalsko agencijo, ker ga je "upravljanje" preveč obremenjevalo (čeprav jo je večino časa upravljal v plezalni steni, na potovanjih s kolesom ali motorjem, med turno smuko ipd.)
Vsakdo ima pač svoj način boja za pravice: z ognjem in mečem, kolesi, granitnimi kockami, jaz osebno pa z močjo pisane besede. Saj kot sem nekoč napisala v Svitanjih: »Z besedami lahko božaš ali raniš.«
Seveda raje božam, a če ne gre drugače … 💣😡
Ni komentarjev:
Objavite komentar