Kmalu bo naša deželica praznovala 30. obletnico obstoja. Spomnim se, kako so se pred 30 leti, ko sem bila zaposlena še v Dekorativni, začele postavljati barikade na Celovški in sem morala peš domov. J-ja so vpoklicali v vojsko, zvečer se je pri TV dnevniku pojavil Janez Janša v vojaški obleki in takrat smo vedeli, da gre zares. Po mestu so bile postavljene barikade, da se nismo mogli gibati med občinami. V Rožni dolini se je za ograjo mojih staršev zrušil helihopter, ki je peljal kruh našim našim vojakom. Kako smo trepetali za novo državo, kdo po svetu jo bo priznal, nas bo napadla JLA??
Zdaj pa 30 let potem… narod popolnoma razdvojen, ideološke vojne, sprevračanje demokracije v avtokracijo, na digitalnem in podnebnem področju zaostajanje za drugimi evropskimi državami. In kar je najhuje, nešteto družin na robu preživetja, otroci lačni in pomanjkljivo oblečeni, zaznamovani z revščino. Vem, da obstajajo državne družinske pomoči, ki pa velikokrat zamujajo, kot pred 2 leti, ko so centri za socialno pomoč uvajali nov računalniški sistem in so ljudje, ki so te pomoči najbolj potrebni, tudi po pol leta čakali na izplačila. Pravimo, da so otroci naša prihodnost, a kako je potem mogoče, da je toliko otrok lačnih, da jim starši ne morejo kupiti šolskih potrebščin? Da mora Rdeči križ apelirati na dobre ljudi, naj prispevajo denar? Da mora Anita Ogulin ozaveščati javnost, kako hudo je družinam na robu preživetja in da mora Deželak junak vsako leto osebno motivirati ljudi, da prispevajo za boljše pogoje življenja. Da bodo otroci lahko prvič videli morje? Ker v svetu, v katerem je pomembno, kakšno znamko oblačila nosiš, kakšen telefon imaš in s kakšnim avtom te fotr pride iskat pred šolo, je revščina huje kot Davidova zvezda. Deželakova misija poteka pod geslom Preprosto blizu. In očitno rabimo bližino in osebne zgodbe, ker je država predaleč. Sicer nas pa predsednik vlade lepo vabi, da gremo v Venezuelo, če nam ni kaj všeč.
Tudi sama nosim greh iz preteklosti, ko sem v 2. razredu osnovne šole sošolko, ki je kasneje postala moja najboljša prijateljica, vprašala, zakaj je vedno oblečena v iste obleke. Takrat smo še nosili halje, da je bilo na tisti “elitni” šoli bodočih pravnikov in doktorjev (Bojana Beović je ena izmed njih) čim manj segregacije …
Slovenija je imela denar za pregrešno drag T6, ki je itak tehnološko zastarel, imela je denar za večkrat preplačano maketo 2. tira in bo imela denar za 27 km drugega tira, ki je 2-krat dražji od super dragih evropskih prog. Koliko žepov se bo napolnilo s korupcijo in provizijami, otroci bodo pa še vedno lačni!!
Naprej, kakšna je to država, ki bo turške delavce, ki bodo gradili 2. tir, nastanila v geto vasi, ki je ne bodo smeli zapuščati? Obiskali bodo lahko edino drugi geto za migrante v Postojni??
In kakšna je to država, v kateri so s tovornjaki stresli več ton grezničnega blata v potok pri Hočah?
Če ni to kar malo simbolično za 30. rojstni dan Slovenije, kjer bo predsednik Republike odlikoval STA namesto, da bi plačali njene novinarje, ki so že pol leta brez plače.
Vseeno bom zaželela Vse najboljše Slovenija in Slovenci, morda pa v naslednjih 30 letih tudi naša slepa kura zrno najde.
Ni komentarjev:
Objavite komentar