… kaj se dogaja v deželici tej?
V kateri:
- - so naši predstavniki na najvišjih mestih začeli govoriti o “glupih davkih”, mi raja pa moramo plačati za vsak pasji drek?
- - naš predsednik vlade sramoti ves slovenski narod s patološkimi in primitivnimi tviti ne samo proti svojemu narodu ampak proti vsem evropskim narodom?
- - večtisočglava množica sredinih protestnikov zanika koronico in PCT ukrepe, medtem ko je naša slovenska kokoška vse bolj temnordeča na zemljevidu boja proti kovidu z 2200 primeri vsak dan in 120 bolniki na respiratorjih?
- - je več kot 10% ljudi pod pragom revščine, medtem ko osmerica slovenskih bogatunov svoje milijarde parkira na Kajmanskih otokih?
- - da mora pri vseh teh bogatunih Manca Košir na jumbo plakatih prositi za “darilo smrti” v Hospicu??
Ni kej, jezna sem in ogorčena. Kako to jezo in gnev zajeziti in preusmeriti v nov svetovni red? Dve svetovni imeni kritičnega mišljenja, Žižek in Varoufakis trdita, da sploh ni več kapitalizma, ampak se vračamo v fevdalizem in postajamo digitalni tlačani!!
Sem pa slikco zrcalca dala zanalašč, ker je prvi primerek nastajajočih okraskov iz mozaika, da malo pozabim na svinjarije, ki se dogajajo okoli mene.
***
Jesen je še lepo na pohodu. Barvna paleta se spreminja, kot mi je všeč. To mi deli, mal megle, potem pa sonce in plavo nebo … V glavi mi odmeva naslov iz sobotne priloge Dela: Je žalost res samo strjena kri?
Jeseni mi vedno pride na dan nostalgija, ne sicer tako močna kot žalost ampak bolj kot otožnost, blago spominjanje preteklosti, ki pa vseeno trga in boža obenem …
Bršljan na propadajočem hotelu Bellevue si misli: Hvalabogu, da hotela niso preuredili, da se lahko svobodno vzpenjam po porušenih zidovih...
Da ne bo vse preveč otožno, si kupim rdeče gležnarje, ki si jih že dolgo želim. Najbrž je res vse tako preprosto, želim: dobim, samo dovolj močno si je to treba želeti in seveda za to tudi kaj narediti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar