Od toče do Prasice

Od toče do Prasice

Poleg makro scen distopije v svetu, se tudi v mikro svetu odigravajo drame. Sicer manjšega obsega, kot je na primer drevo v Iški, ki se je kot Damoklejev meč grozeče spustilo nad našo ograjo in garažo. Smo poklicali lokalne majstre in so prišli z lestvami, žagami in  celo traktorjem in zadevo uredili 1, 2, 3. Domov grede v avtu doživimo točo. Da ne govorim o napačnih ročkah, tuš kadi in na novo montirani pipi, iz katere že zdaj kaplja??

Dobr, nimam nobene pravice jamrat glede na zločinske masakre v Ukrajini in drugje po svetu. Neme priče, zavite v črno folijo, pričajo o podivjanih in poživinjenih vojakih, ki se znašajo nad civilisti, poslušno čakajočih v vrsti za kruh ali za vlak v boljše življenje. Grozljiv je posnetek, ko telefoni umrlih v njihovi prtljagi zvonijo v prazno, na katere ne bo nihče več odgovoril.

Ta poživinjena narava človeka nikoli ne bo umrla, vedno se bo našel manijak, v službi katerega bodo šli na svoje zločinske napade. Vedno v imenu pravice, svobode  … Slišala sem za Ukrajinko, ki je vojski kupila 6 vozil. In za Ukrajinca, ki dela v Sloveniji, in je svojega BMW-ja podaril ukrajinski vojski. Po eni strani bravo, po drugi strani pa “odpustek”?

Nedelja pa je čas za Prasico.

Film je tako silen kot njegov naslov ali kot njegova režiserka. Sicer nisem navdušena nad psovkami pičk in kurcev, ki jih poslušamo cel film, ampak si rečem, da ne smem biti čistunka in da moram gledati širše. Določeni mladi danes res tako živijo, res uživajo heroin, travco, ekstazi, alkohol, živijo promiskuitetno… Vendar iščejo globji smisel. Ne bom izdala zgodbe, če si ga boste šli ogledat. Je pa film prava prelomnica v togem depresivnem slovenskem filmu, odlični igralci, odličen ritem zgodbe, odlična glasna alter glasba.

Ne spregledat nekaj pozitivnih sporočil: Zakaj iskat sifilis (simbolično) v Nemčiji, če ga imamo tud doma?

Nekomu, ki želi narediti samomor, rečeš lahko samo, da je škoda zamuditi vse lepe stvari v življenju.

Ko spregledaš, da te ima ljubimec samo za igračko za prosti čas, mu polulaj posteljo in se mu odreči. Ko te galerist hoče nategnit pri prodaji tvoje slike, mu “spizdi” sliko in naj se obriše pod nosom za svoj 50% honorar. In tukaj je ta znamenita beseda, ki je dala naslov filmu, ko galerist gledajoč za glavno junakinjo-slikarko z vsem kapitalističnim gnevom izpljune: “PRASICA”.

Proud Mary

Takole sem naslovila zapis v mojih nekdanjih Svitanjih, ko je Gea diplomirala na FDV. Danes sem prav tako Proud Mary ali Darja, ko je tudi Jan diplomiral na računalniški fakulteti. Boste rekli, da to ni nič posebnega, saj je že toliko diplomiranih, magistriranih in doktoriranih. In koliko jih je na žalost tudi na Zavodu za zaposlovanje.

PA JE, …veliko. Je zaključena zgodba, pa tudi če v življenju delaš vse kaj drugega. Že Pavček je napisal:

Ko hodiš, pojdi vedno do konca …

v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice …

A če ne prideš ne prvič, ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi: vnovič in zopet in znova.

Je bilo 3-4 leta discipline, študija, pisanja naloge. In tudi téma je taka, da bo računalniška aplikacija, ki jo je razvil, zelo pomagala podjetjem pri njihovem računovodskem poslovanju. Bravo sine!