V okviru svojih vadb se srečujem z mnogimi ženskami in njihovimi zgodbami. Gre za gospe v zlatih letih, ki so že marsikaj izkusile v življenju. Pripovedujejo mi o svojih možeh in partnerjih, ki so navadno v precej slabši formi kot one. Izgubljajo svoj moški primat, težko se soočajo s svojimi omejitvami, postajajo vse bolj zagrenjeni … Ženske počasi postajajo njihove medicinske sestre. V sebi pa so še žive, še vedno lačne življenja. Občudujem njihovo modrost in plemenitost, da strežejo svojim moškim, jim prepuščajo določene dejavnosti, da se čutijo še vedno malo pomembne, ne izpostavljajo njihove šibkosti, jih poslušajo, so sočutne … Bravo ženske! Kapo dol! Vendar vam polagam na srce, da pri tem ne pozabite nase, na svoje potrebe. Imejte svoj svet, svoje zatočišče, svoje sanje, svoje male ukane, kako prenašati vse te spremembe v partnerstvu. To težo malih smrti, kot jih imenuje dr. Lundrova. In imejte svoje prijateljice, to blagoslovljeno sestrstvo blage, modre in sočutne energije! Pa srečno, sestre moje!
Ižanski hrusti
Hja, od ženske energije pa k pravim testosteronskim muškarcem, ki jih imamo kar nekaj tu na ižanskem. Na kmetiji v bližini živita dva brata. En je bolj suh in mu šaljivo pravijo Fafl, drug je precej močnejše postave in mu je ime Gregor. Je rdečeličen in ima pivski trebuh, izraža se po moško odločno in glasno, vse ve in zna. Ko nam je delal visoko gredo, pa sem pobliže spoznala, da se v trdi ižanski lupini skriva nežno in dobro srce. Kako ima rad svoje 3 otroke, psičko Niksi, ki ga spremlja na vseh deloviščih, invalide, s katerimi je delal po vrtnarijah, še o svojih kurah govori z ljubeznijo. In da jih sam ne kolje, ker nima srca. Sva se hitro zaštekala in energetsko povezala. Kot pravijo: Don't judge the book by its cover.
Adventni čas
Kristjani že prižigajo adventne svečke in se pripravljajo na veliki prihod. Na splošno je to čarobni čas, ko prižigamo lučke in svečke in nas napolnjuje neko skrito hrepenenje in upanje. Bliža se zimski solsticij, ko je najdaljša noč in najkrajši dan. Kelti so ta dan praznovali Yule, ki pomeni krog, kolo. Takrat se začne nov cikel Sonca: posejemo semena, ki se bodo zmanifestirala, ko se bo vrnilo Sonce.
Mi pa se na večer zimskega solsticija povežimo s svojo notranjo modrostjo. Opustimo staro in se pripravimo na novo rojstvo uresničevanja naših želja, namer in ciljev.
Ni komentarjev:
Objavite komentar