Spet po Vodebu imamo zdaj v politiki dve kobili, ki se ne bosta pustili osedlati: Urško in Natašo. Je čisto prav, naj po Sloveniji zapolje ženska energija, ki je izvirna in spontana. Drugačna od moške, mačistične in samovšečne… No, ne rečem, da ti dve »kobili« nista samovšečni. Kaj pa imaš, če nisi samovšečen, ker edino s tem lahko kljubuješ vsem vrstam napadov in degradacij. Nataša kar sije kot svetla zvezda, ko pozira na predsedniški zofi. Se mi zdi, da je dobila kar malo krotek izraz na obrazu, tak bolj dekliški, ker predsedniška funkcija res ni hec. V Avstriji je že razjezila naše rojake s svojim leporečenjem in se jim že opravičuje?! Bo res treba mal več mislit in se malo manj oglašat, hihi.
V Iški veliko novega. Če pogledate skozi okno, me vidite, kako na Youtubu nenehno gledam vadbe za starejše in sestavljam vaje za Fit Zlata leta, kjer vodim vadbo. Zraven tega imam še vadbo joge za jogistke častitljivih med 70 in 80 leti starosti. Jih moram pohvalit, kako gibčne in vztrajne so. Seveda imamo prilagojeno vadbo in se ne postavljamo na glavo, ne delamo položenega diamanta, mosta ali podobnih jogijskih salto mortale. Poleg sebe imam tudi ostali dve Darivayki, Ivanko za energo masaži in reiki in Majo za zvočne kopeli. Ni hudič da ne bomo prevetrili tole ižansko meglo RKC in vnesli malo vetra z Vzhoda.
Tale podeželska scena me je tolk posrkala vase, da se kadar grem v Ljubljano počutim že kot krokodil Dundee. Na živce mi gre promet, nezmožnost parkiranja, rešilci na cesti… Še na Liffe se jaz, ki sem bila tako privržena sledilka, nisem odzvala. Se bom pri kolegicah pozanimala, kateri film mi priporočajo in si gaposkušala pogledat v Kinodvoru.
Drgač bralska scena pa kar poteka. Nazadnje sem prebrala knjigo moje priljubljene pisateljice Brine Svit z naslovom Nove definicije ljubezni. Kratke novele, na hitro izčrtana iskanja poti iz samote, bežna srečanja, približevanja in odhajanja… V opisih spolnosti se vidi, kako mojstrski je pisatelj. Brina opis bolj prikrije kot razkrije in v tem je njena veličina. Primer: »Garyjevo telo, začuda gladko, brez dlak, mišičasto, čvrsto, zagorelo, sproščeno, zelo sproščeno, in potem svoje, ki ni zagorelo po tem dolgem poletju, ki ga je preživela doma, in tudi sproščeno ne, nasprotno, ki se poskuša skriti pod peno, pod nekoristnimi gibi, in ki se potem nenadoma prepusti, razpusti, zmehča, ki se oklene njegovega, ki ga ne pusti, dokler ne omahne z njim v nekaj dolgih trzljajev užitka.«
Ali pa tole: »Mlajši je od nje. Miren moški, ki ima mehko kožo in lepo diši. Kadar zatava z roko na njene boke in trebuh, zadrhti od strasti. Tudi če je slabe volje, se ji nasmehne, in predstavlja si, da je pripravljen iti z njo, če bi hotela po žabe in nogavice. In ko ga sredi noči, napol v snu vpraša, kaj skriva v pesti – in tu ni popolnoma prepričana, mogoče se ji je samo sanjalo – ji čisto potihem odgovori: Oh, to ni nič. To je moj kanček norosti, zrno, zrnce.«
Lepooo, vsak od nas mora izumiti nove definicije ljubezni, saj kot sem že tolikokrat napisala: Ljubezen je vase, kar je!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar