ponedeljek, 24. april 2023

Okupacija v 26 slikah in neznosna lahkost vladanja

 V soboto dopoldan se po dolgem času odpravim v Staro Ljubljano. Drevesa se že olistavajo in ljudje imajo na obrazih radost prihajajoče pomladi. Vsako leto znova se obrne ta cikel brstenja in novega rojevanja. Pod Prešernom pleše skupina pripadnikov Hari Krišne in slavi življenje. Ura je pol desetih ni na poti srečam že 3 skupine turistov, ena se privali po Miklošičevi, druga po Čopovi, tretja po Petkovškovem nabrežju. Ok, si rečem, Lonely Planet ipd., turisti so po covid pavzi željni novih doživetij in prav je, da obiščejo naše lepo mesto. Tudi za prihodek od turizma je to dobro.

Z Jelko sediva v Cacau in horde turistov se kar valijo ob Ljubljanici. Govorijo špansko, francosko, italijansko… Čaki mal, si rečem, a ni tole že malo preveč navala? A ne spominja tole že na Benetke, kjer so oblasti omejile vstop nepreglednim množicam, ki so se trle po vaporetih in ozkih uličicah? A nimamo nekje tistega župana najlepšega mesta na svetu, da tole stvar mal uravna, razen če nima preveč dela z gradnjo kanala CO preko ljubljanskega vodonosnika? Če bo pitna voda okužena, tudi turisti ne bodo več prihajali v Ljubljano.

V petek zvečer imam napovedan obisk irskega puba in bom takrat znova poročala s terena o številu obiskovalcev najlepšega mesta.

 Neznosna lahkost vladanja

Dobili smo Sončnega kralja, ki je s svojim pisanim spremstvom zasedel oder oblasti. Opit od slasti moči je obljubljal gradove v oblakih in radikalne spremembe. Zagrizel je v kislo jabolko zdravstva, pa si je že začel lomiti zobe in ni več enotnosti v skupini. Napovedal je davčno reformo pa jo je finančni minister tako slabo skomuniciral, da je moral obljubo vzeti nazaj in povedati, da davčne reforme morda sploh ne bo. Igra na svojo simpatičnost in spretnost govorjenja, kar pa še zdaleč ne zadošča za vodenje tako velikega kompleksa kot je država, in v okoliščinah, ko mu politično spretni lisjak JJ in njegova kompanija mečejo ne polena ampak skale pod noge. Pred parlamentom mu pa Rupar poje čebelice, kmeti mu ropotajo s traktorji, sodniki zahtevajo obljubljenih 600 evrov, da o gasilcih, šolnikih in zdravnikih sploh ne govorimo. On in njegova nova spremljevalka se raje ukvarjata z vegetarijanstvom, s čutečimi živalmi in zaščito medvedov. In nenazadnje, kaj hudega se pa lahko sploh zgodi Sončnemu kralju? Vedno se bo lahko zagovarjal, da je svojo gledališko igro odigral tako dobro kot je znal, če pa narodu igra ni všeč, je pa sam kriv!


 

Ni komentarjev:

Objavite komentar