Oba govorita o strasti, ki te zažge
in razžre. V Klavirju mora Ada s telesom priigrati nazaj tipke svojega
klavirja.
V drugem najnovejšem filmu z
letošnjega festivala v Cannesu z naslovom Mal de Pierre pa se junakinja (igra
jo Marion Cotillard) spusti v strastno avanturo z vojakom, ranjenim v
vietnamski vojni. Oba se zdravita v švicarskem zdravilišču. Enkrat na teden
pride fotograf in smehljajoče varovance ovekoveči na fotelju, z ošiljenimi
švicarskimi gorami v ozadju. Ko Marion proti koncu filma pogleda to fotko, gledalca
šokira, ko vidi, da je na sliki samo ona. Je bila strast torej zgolj umišljena?
Sicer pa obe junakinji končata
v konvencionalnem življenju, ker se seveda s tako uničajočo strastjo ne da
živeti. Ada poučuje klavir in ima namesto odsekanega prsta (kazen mora biti, kazen je vzgojna)
železni naprstnik. Njen prvotni klavir v enem najlepših posnetkov v
kinematografiji lebdi v globoki morski vodi, ona pa je privezana nanj kot s
popkovino. Film se konča s temi verzi Thomasa Hooda:
"There is a
silence where hath been no sound. There is a silence where no sound may be—in
the cold grave, under the deep deep sea".
Marion pa s svojim dolgočasnim
možem obišče njegovo uničeno vas v Španiji in s tem prvič potrdi voljnost za
njuno zvezo. On je vedel že veliko pred njo, da njen veteran ne obstaja, pa ji
je vseeno pustil njene sanje.
Kako pa je z vašimi strastnimi
razmerji in kako vaši partnerji gledajo na to?
Ni komentarjev:
Objavite komentar