petek, 20. januar 2017

Kaj boš pa zdaj naredila?


Tale zapis mi pa zelo diši po »sestrskem« pristopu, o katerem sem pisala v enem svojih prejšnjih objav, tj. poslušanje, sočustvovanje, nerazsojanje, nesoljenje pameti. Zato tole vabilo na delavnico tapkanja Berte Rebol v Medgeneracijski center Nova Gorica objavljam v celoti:

Tapkanje je del mojega življenja že sedem let. Ko pogledam nazaj, vidim predvsem to, kako sedaj lahko v življenje spravim nekaj, kar je pred tem obstajalo v mojem svetu vrednot le kot ideja, le na načelni ravni. 
   Zadnje dni razmišljam, kako se je spremenil moj način pogovora s prijateljicami. Vedno bolj postajam poslušalka, ki poskuša razumeti in sočustvuje in vedno manj se vpletam s svojimi stališči in pogledi na situacijo, v kateri je nekdo drug. Poslušam, sprašujem in tapkam. Prijateljice že med pripovedovanjem pridejo do novih spoznaj, do drugačnega pogleda na dogodke in ljudi. Enako se dogaja tudi meni, ko so poslušalke one. Namesto nasveta je med nami najbolj pogosto vprašanje:
- "Kaj boš pa sedaj naredila?" 

   V procesu učenja tapkanja z nekom drugim udeleženci seminarjev naredijo vajo v trojicah: eden je klient, drugi izvajalec tapkanja in tretji je opazovalec. Vsi se preizkusijo v vseh treh vlogah. Vedno znova se izkaže, kako izjemno težko je biti v vlogi opazovalca. Opazovalec se ne sme vpletati, ne sme komentirati. Gleda in je tiho. Najlažja naloga je hkrati najtežja. 
   Skozi to izkušnjo ozavestimo, kako močno smo naravnani na to, da govorimo in veliko manj na to, da poslušamo. Pomembna kvaliteta izvajalca tapkanja pa je ravno poslušanje. Poslušanje z vsemi čuti in polna prisotnost.
   Lani sem po eni od delavnic vlogo izvajalke definirala s tem besedami:   
Moja vloga je ta, da sem z vami na tisti stopnici potovanja do višjega nadstropja, na kateri ste se zataknili. Tam sem skupaj z vami toliko časa, da sprejmete svoje občutke, dogodke in vse vpletene, se umirite in pomirite. Vsi ste naredili največ, kar ste vedeli in zmogli glede na znanje in zavedanje, ki ste ga imeli takrat. Da to lahko naredite, vam moram zagotoviti varen prostor. Varen prostor je občutek, da ste v redu, da ste sprejeti. Ko se razkadi čustvena megla in sprejmete sebe in vse vpletene, se vam spremeni pogled ali zorni kot na ta in podobne dogodke. Sami opazite, da je pred vami nova stopnica in jaz vam zaželim srečno pot.
   Vloga izvajalca tapkanja ni dajanje nasvetov, čeprav včasih tudi izleti kakšen. Nasveti so bolj v smislu, kaj in kako lahko tapkate, da boste bolj v stiku s sabo, bolj prisotni. Kakšne odločitve boste v življenju izbrali, pa veste vi.
   Na delavnicah Vzemite usodo v svoje roke pa bomo raziskovali, ali lahko izberemo čustva in kaj nas pri tem ovira. Ali boste prišli na delavnico ali ne, je tudi ena od izbir.


Ni komentarjev:

Objavite komentar