Morje.
Modro in zeleno, črno in spenjeno. Lenobno oblizuje skale ali pa jih
obliva z divjo peno. Kot ljubimec, ki nežno ljubkuje telo ali ga
divje vzburka, da kriči od naslade. Zame je kot praoče ali prabrat.
Ko zaplavam vanj se mi srčna čakra poveže z njegovo bitjo.
Pripoveduje mi zgodbe o nastanku človeštva, ko smo bili še majhni
zametki zelenih alg.
Pripoveduje
mi tudi zgodbo o Atlantidi, ki pravi, da je v davnih časih
obstajala bogata in mogočna otoška civilizacija, tako širna, da se
je razprostirala sredi oceana, na katerega robu je Atlant z rameni
podpiral nebo. Zato se je ocean imenoval Atlantski, civilizacija pa
Atlantida.
Prebivalci
Atlantide so častili bike in boga morja; bili so odlični pomorščaki
in njihov vpliv je segal do obal Sredozemlja, vse do Egipta in
Grčije.
Za
tisti čas so imeli visoko razvito kulturo: bili so izobraženi in
ponašali so se z umetnostjo arhitekture in z metalurgijo. Kljub
vsemu svojemu bogastvu so hoteli več in več in ta pohlep jih je
naredil za ošabne zavojevalce, ki so sanjali o prevladi nad Evropo
in Bližjim Vzhodom. Na koncu je to nagnjenje k skrajnostim
povzročilo njihovo uničenje.
Bogove
je kaj kmalu minilo potrpljenje in odločili so se, da bodo ljudstvo
Atlantide kaznovali zaradi njegove velike ošabnosti. Tako so se vode
oceana dvignile v velikanskem valu in v eni sami noči je
civilizacija Atlantide izginila v morju in za njo ni ostala niti
sled.
Morje je bilo tudi tam, ko je Krištof
Kolumb priplul po njem in odkril lepi novi svet. Ljudje pa so si
pokorili lepe nove ljudi, Indijance, ki so živeli tam!?
Morje torej ostaja, mi ljudje pa se
koljemo na njegovih obalah. Še sanja se nam o vseh njegovih
podvodnih lepotah in svetovih. Po njegovi površini brenčimo s
svojimi stroji in ga zastrupljamo z bencini in olji. Kdo ve kakšno
strašno maščevanje kuje v svojih nedrjih?
Izpoved čistačice Fate
Ime mi je Fata in ove godine sam se
odločila, da grem čistit mal tam gor na more, u kamp Lanterna,
izmedju Novigrada i Poreća. Plaća ni kaj posebnega, a jebiga, treba
je proživit.
Šefe mi je
predstavio moj radni alat, mam ena taka velika kolica sa svim vrstama
metala in cunji. Sam mislila, da mi bo fajn na moru, da se bom lahko
malo okupala i bla na svežom vazduhu. Ampak tile turisti su od
vraga. Ujutro fino izperem tla sa šlaufom, a oni mi stalno hodaju po
cjevi. Onda namjestim toaletni papir, drugi dan već nestane. Jao,
kako je moguće da ova raja toliko sere i piški. Vidi se, da neki ne
znaju ćemu služi ćetka pored školjke, jer sledi svojih govanaca
ostavljaju na školjci. Kad se tuširaju, svugde poplava … U
mušlu ostaje duga kosa ili dlake od brijanja. Da ne omenjam ostataka
od jela kad peru suđe. Bože moj, kakav je ovaj svijet. Od vani uj
od nutra fuj. Sam si rekla, Fata moja, nikad više za čistačicu v
kamp, bolje ti je čistiti u nekom dečjem vrtiću ili kancelariji.
Neka si nađu neku drugu budalu, da čisti ovim turistima na moru!
Ni komentarjev:
Objavite komentar