Tango

Lojz in tango

Vse, kar vem o tangu, izhaja iz pripovedovanja prijateljice, ki je plesala tango, nekaj pa iz knjige Brine Svit, ki je vneta tango plesalka. Imam tudi CD kitarista Piazzole. Glasba mi je bila od vedno všeč, ker je ambientalna, polna čustev, prikrito zadržana,elegantna. Spominja me na črnega panterja, ki se pripravlja na skok.

Pa me te dni na vikendu obišče en vneti plesalec tanga in mi pripoveduje o svoji ljubezni do tanga. »Ženska mora v popolnosti zaupati plesalcu, zato mora biti moški popolnoma zbran. Tukaj ni nobene zajebancije. Zato na milongah tudi ni nobene alkoholne pijače. Plesalci smo lepo urejeni in spoštujemo en drugega. Če kdo misli, da gremo po plesu na seks s soplesalkami se zelo moti. Pri tangu gre za druženje, za trenutno čutenje, improvizacijo. Eni plesalci ti ležijo bolj, drugi manj. Odnosi med moškim in žensko so čisto primarni. Vržeš oko na žensko, ona ti da znak in potem se popeljeva po plesišču. Ker sem glasbenik in se učim tudi špansko, si včasih pesem tudi potiho zapojem. Večini plesalk je to všeč, zadnjič pa neki Italijanki to ni bilo. Mi je zabrusila: A boš plesal, a boš pel? Ker prihajajo tangoisti iz vseh dežel in ker moje ime težko izgovarjajo, sem si nadel tango ime Lojz.«

So mer kar malo zasrbeli prsti na nogah. Morda se pa na stara leta res začnem učiti tale zanimivi argentinski ples?