Z viškega pokopališča zavijem na levo in
pozdravi me napis: Share magic
moments. Glej, glej, kaj mi sporoča univerzum. Malo naprej najdem nekaj
zanimivih brez, ena ima zanimiv črno/bel zebrast vzorec, druga ima oko, s
katerim opazuje nas, ljudi.
Spomnim se na knjigo Skrivno življenje
dreves. Gozdar Peter Wohlleben pravi, da drevesa govorijo med seboj, se
opozarjajo pred škodljivci in spremembami vremena, se učijo od drugih, in ko so
ranjena, čutijo bolečino. Med seboj ne tekmujejo za svetlobo in vodo, kot nas
učijo tradicionalni gozdarji, ampak so kot velika družina, ki podpira vse svoje
člane. Neka znanstvenica je na TED-u predstavila svojo videnje, da je pod
zemljo še en svet, svet neskončnih bioloških stezic, ki jih povezujejo ter
drevesom omogočajo medsebojno komuniciranje in obnašanje kot en sam organizem (če ni to kot v filmu Avatar?)
Star Germani so v gozdovih videli svoje
bogove. Se spomnite dreves velikanov iz Gospodarja prstanov? Tudi zame je gozd
nekaj čarobnega. Naslednjič, ko boste vstopili v njegov svet, se potopite v njegovo
mogočnost ter tišino in morda vam bo izdal kakšno starodavno skrivnost in
modrost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar