V
Slovarju slovenskega knjižnega jezika je čuječnost opredeljena kot: pazljivost,
skrbnost, opreznost.
Pomeni
biti tukaj in zdaj, z vso pozornostjo, ki jo premoreš. Biti pozoren do sebe, do
drugih, do narave do vsega bivajočega.
Ne
pustiti, da se ti koščki osebnosti razblinijo po preteklosti, ker spomine kot v
pravljici Janko in Metka trosiš po tleh, da bi spet našel pot do njih, ko se
boš naslednjič odpravil na to pot spominov in tovarištva.
Ne
pustiti, da ti pričakovanja in sanjarije rišejo slike, ki se ne bodo nikoli
uresničile, ker se bo pač vse zgodilo, tako kot se mora, ko bo prišel njihov
čas. Ni princev na belem konju, so samo ljudje, ki smo si jih izbrali po
božanskem načrtu za potovanje in učenje v tem življenju.
Če
nisi tukaj in zdaj, zamudiš jutranjo roso, ki se blešči na travi, pogled drage
osebe in sporočila, ki ti ga pošilja, meglico na nebu, ki bo zdaj zdaj izginila,
spokojnost večera, ki je opravilo svoje poslanstvo, kapljo, ki pada z lista,
solzo, ki se je utrnila in se bo kmalu posušila.
Vse
naokoli so znaki, ki nam dajejo različna sporočila. Zadnjič sem prvič opazila kot
tempelj izdelan vhod v Plečnikovo cerkev v Šiški. Ves čas je bil tam, vozila
sem se mimo, a se ga nisem zavedala.
Ali
ko sem se na Irskem prvič zavedla svetlobe na nebu, ki je v interakciji z mano.
Kadar me zagrne tema, pogledam v nebo, in ponavadi izza oblakov posveti sonce.
Samo zame, ker sem takrat odprta za to sporočilo.
Stvari
nas kar pokličejo, samo slišati in videti jih moramo.
Zato
čuj, odpri čute in nikoli ne boš več zamujal, kar ti je namenjeno!
Ni komentarjev:
Objavite komentar