Najprej je misel, brez imena in scenarija,
potem pa ljudje v tej misli dobijo imena, izriše se scena okoli njih, osebe
stopajo v interakcijo in zgodi se …. zgodba.
Tako se je v teh dneh zgodila zgodba o uspehu
naših odbojkarjev, s katerimi se je identificiralo na tisoče Slovencev. To je
prava lekcija domovinske ljubezni in evforije. To smo po potrebovali po
košarkarski pravljici leta 2017.
***
Potem se je zgodila zgodba zbiranja denarja
za malega Krisa, pri kateri so Slovenci za ozdravite njegove redke bolezni –
mišične distrofije, zbrali že čez 1,5
milijona. Bravo Slovenci, spet smo pokazali, da znamo stopit skupaj. Če daruješ
na SMS 5 evrov, je to toliko kot da bi popil 2 pivi?!
Nacionalni prevoznik Adria je zaprosil za 4
milijone premostitvenega kredita. Za primerjavo: Krisovo zdravljenje bo stalo
pa 2,3 milijona. Svojega nacionalnega prevoznika smo leta 2016 prodali za 100.000 € (cena manjšega
stanovanja v LJ) in to skladu 4K Invest, ki ni imel izkušenj z letalstvom. Zdaj
gre zgodba proti koncu, na Brniku so že
4 prizemljena letala in na stotine potnikov z odpovedanimi leti, ki jih uprava
pušča brez informacij. Če sem malo ironična,
jo lahko reši samo še Red Bull.
Saj vem, da je šel po gobe tudi prevoznik
Thomas Cook, ampak ljudem je pa le treba povedat, zakaj gre, ali jim pa saj ne
prodajat več kart za odpovedane polete! Kakšna ignoranca!
***
H koncu je prišla tudi moja osebna
zgodba mladostne ljubezenske romance.
Izvedela sem namreč, da je rak pokosil mojega Emmanuela. Pred dvemi leti sva po
35 letih navezala stik prek FB, pisal mi je, da je srečno poročen in da živi od
glasbe, kar si je vedno želel. Potem je komunikacija potihnila, zdaj pa izvem,
da se je leto in pol boril z rakom in podlegel. Če bi nama takrat, pred toliko
leti, ko sva bila zaljubljena kot dva kužka, kdo rekel, da bova oba zbolela za
rakom, bi se samo smejala, Emmanuel pa bi s svojimi veliki zelenimi očmi in
skodranimi dolgimi lasmi zaigral kakšen skeč na to témo v smislu: Cancer, no
thank you ali pa: Nous ne voulons pas de cette saloperie (v prevodu: te
svinjarije pa nočmo).
Počivaj v miru, moj provansalski trubadur, na
svojem posestvu v Cevenih. Tam ni več bolečin, samo modro provansalsko nebo in čarobna
glasba, ki si jo izvabljal iz kitar.
In ljudje, ki smo te imeli radi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar