Na
nekem dušeslovnem pogovoru se je izpostavilo vprašanje, kako srečno ali
nesrečno otroštvo vpliva na fizično in psihično zdravje in stabilnost odrasle
osebe.
Prvi
primer je otrok, ki ga starši zapostavljajo, mu dušijo samozavest, ga silijo,
da igra vlogo pridnega in ubogljvega otroka. Drugi pa je primer srečnega
otroštva, v katerem se otrok čuti varnega in potrjenega.
Oseba
iz prvega primera pove, da so ji bile te boleče izkušnje izziv za delo na sebi
in prevrednotenje vzorca iz otroštva. Ko je ozavestila svojo travmo, ji je
naproti prišel reiki in še mnoge druge ezoterične prakse. Danes deluje
uravnovešeno in mirno.
Oseba
iz drugega primera pa je povedala ravno obratno zgodbo. Da je srečno,
brezkonfliktno otroštvo ni pripravilo za izzive in razočaranja v življenju. Ker
se ni zavedala, da so konflikti sestavni del življenja, je mislila, da je kaj
narobe z njo in je šele zdaj, po toliko letih življenja z možem in otroki
spoznala, da se je v življenju treba spopadati s težavami in da s tem rastemo.
Znano
je, kako pomembno je naše otroštvo do 4. leta starosti. Otrok je kot pivnik in
vsrkava odnose okoli sebe. Pod našo streho se od otroštva nabira ogromno
čustev, dogodkov, spominov. Mnogo jih potlačimo, ker so boleči. A čeprav jih
zaklenemo v deželo nezavednega, nas podzavest spremlja skozi življenje in
vpliva na vsa področja našega življenja. Znati moramo ozavestiti 'kode', miselne
koncepte in prepričanja, ki jih nosi globoko v sebi, da bi lahko razrešili
pretekle izkušnje in se odvezali od njih. Samo tako lahko postanemo zrele in
uravnovešene osebe, ki v svojem partnerju ne gledajo terapevta.
Noben partner ne more biti naš terapevt, ki
nas bo ozdravil naših preteklih travm. Če na primer v otroštvu nismo bili
dovolj ljubljeni, skušamo ta glad skompenzirati v partnerskem odnosu, kar lahko
nevarno zamaja ladljico ljubezni (I've
been there, I've done that). Odličen način odpravljanja travm iz otroštva
je meditacija za celjenje notranjega otroka. Na jogi smo jo večkrat
prakticirali in verjemite mi, da nas je veliko jokalo, ker iz podzavesti
privrejo mnoga žalostna čustva.
Notranja
moč in optimizem sta neskončna vira zdravja in dobrega počutj. Treba je veliko
žeht (Belo se pere na devetdeset),
preden spravimo iz sebe vso to žalost, jezo in negativo ter odrastemo v
uravnovešeno, stabilno in zdravo osebo. Najprej samo zase in potem za partnerja,
otroke in širšo družino ter za vse druge ljudi …
Ampak
se splača!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar