ponedeljek, 22. februar 2021

Brstenje in Butale

 Brstenje v glavi in telesu.

Vse več je dnevne svetlobe. Telo se počasi prebuja in preteguje kot len maček.  Narava se ne meni za datume na koledarju, tako da je iz zemlje že pognala zvončke in kronce. Tudi mi smo v Iški pognali škarje in začeli obrezovati drevje.

Letos mi je koronca vzela pustni karneval, ampak zgleda, da ne rabimo Kurentov, da bi pregnali zimo. Butale pa itak pri nas obstajajo ne glede na to, a Pust je ali ne. 


Predstavo je dostojno zamenjala nezaupnica KUL. Sem po TV ujela, da so poslanci prizadeli Erjavčev “sentiment” kot se je izrazil, ko so mu očitali, da itak ni pravi domoljub, ker je rojen v Belgiji!?

Drugač so nam končno odprli občinske meje in nujno je bilo treba pomolit nos ven iz “kletke”. Z Janom se zapeljeva v Arboretum Volčji potok. Če verjamete al ne, tam sem bila prvič. Izbrala sva same napačne dejavnike: po tleh blato, neprimeren letni čas, ker ni nič cvetelo (razen skulptur, dinozavrov in morskih pošasti), pa še samo 20 minut je manjkalo do zaprtja. Odsvetujem tudi to kombinacijo. Sem pa vseeno dobila osnovno informacijo o lokaciji, ki jo bom zagotovo še kdaj obiskala.

Na poti mi je bilo všeč ime bližnje vasi “Hudo” (živim v Hudem, semi iz Hudega…)

Intelektualna hrana: še vedno prisilni knjižnični “paket”. Niti preveč ne smeš v vrečo gledat, ker te “korona policaj” opozori, da je prepovedano “otipavanje”, ker je pol tko kot da bi te on spustil med knjižne police … Hm, hm

Iz paketa preberem roman Como srbskega pisatelja Srđana Valjarevića. Če ste brali Bukowskega, je scenarij podoben. Tip pride v enomesečno kolonijo Rockfellerjeve fundacije, da bi kao pisal roman. Ker mu to ne diši, se po cele dneve zapija z zastonjkarsko pijačo in lazi okol jezera in po okoliških gričih. Edina razlika z Bukowskim je, da skoraj ni seksualnih scen, razen bežno omenjenih poljubov in kratkega ljubljenja z ameriško udeleženko kolonije, in to šele nekje na zadnjih 5 straneh. Pisatelj se je kar dobro izognil načelu na prvo žogo “sex and drugs”… No tud pr Vrenkot je bilo tisto ljubljenje s Katarino zelo “decetno” in čist primerno za naš “slovenski sentiment”, a ne?

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar