nedelja, 23. maj 2021

Molk ni zlato, MS in Evrovizija

Miha Mazzini v svoji kolumni pravi, da je Slovenija dežela molka. Da so že naši predniki ugotovili, da je najbolje biti tiho. Tudi v zakonih se vse manj komunicira. Po raziskavi revije Brooks vam slab zakon podari 35 odstotkov več možnosti za bolezen in za štiri leta skrajša življenjsko dobo.

Zato je zame molk prekletstvo, pa naj človek molči iz opreznosti ali nemoči, da se odpre.

Neizrečene besede ostanejo v grlu, zato ima najbrž lep odstotek Slovencev zablokirano grleno čakro in od tu bolezni ščitnice.  Že v Svitanjih sem zapisala, da nas, dokler smo v polžlji školjki in kričimo na pomoč, nihče ne sliši. Zato moramo ven, na plano, povedati, izkričati, kaj nas mori, kje nas tišči. Na tem temelji celotna psihiatrija: imeti poslušalca, tolažnika, sočustvovalca. Že nek angleški dramatik je ugotovil: Na svet pridemo zlomljeni, zlepi nas edino lepilo sočutja.

Multipla skleroza ali propadanja na obroke

Še ena travmatična téma. V tem tednu je na moj jedilnik tale nesnaga prišla kar dvakrat. Namreč v filmu Črni kos in potem v švicarskem dokumentarcu. Gre za propadanje ovojnice živčnih vlaken, da počasi krniš in veneš, gibanje je vse bolj oteženo, potem ti prizadane še govor in ostaneš samo še bleda senca, da ne govorimo o psihičnem in fizičnem trpljenju, ki vse to spremlja. Prvi vidik bolezni si ti sam s svojim zavedanjem počasnega propadanja, drugi vidik so tvoji bližnji, ki vse to spremljajo. In takoj pride na dan vprašanje samodoločitve o prekinitvi trpljenja, ker imaš pravico, da dostojanstveno odideš.

Odlična Susan Sarandon se v filmu Črni kos odloči, da ne bo čakala faze, ko se bo spremenila v rastlino s cevkami v telesu. Mož je zdravnik in ji zmeša smrtonosni koktejl, ki ga bo popila naslednje jutro. Na predvečer  se zbere vsa družina, si pomeče vse prikrite resnice v obraz, se fajn nakadi in naje. In naslednje jutro popije napitek, obkrožena z obema hčerkama in možem. In potem zastor pade.

Malo manj filmatizirana je zgodba švicarskega para. Ob sta že v letih. On, nekdanji fotograf, je zaradi njene nega opustil fotografiranje in samo še skrbi zanjo. Jo oblači, umiva, češe, hrani. Poleti se v predelanem kombiju odpeljeta na počitnice v Grčijo. Vedno pozorno izbere pogled, ki ga bo imela skozi okno, ker je to ves njen svet. Zelo stvarno razlaga, da se je pač sprijaznil z njenim hiranjem in da ji v popolnosti prepušča, če bi se nekega dne odločila končati trpljenje. Zaenkrat sta še skupaj, druži ju neizmerna moč ljubezni, skrbi ga edino, če bo umrl pred njo…

Ne pozabimo, da je tretji primer nesebične pomoči naš Magnifico. Ala vam vera dečki in vsi partnerji, ki svoje življenje posvetite negi te in drugih usodnih bolezni počasnega hiranja!!

Evrovizija po Evroviziji

Sem pa zamešala,  ker sem mislila, da bo Šalehar komentiral na TV. Z “nabrito gospodično” je bil seveda na svojem radijskem mediju. Je bila pa Mojca Mavec na TV odlična komentatorka, z veliko spremljajočimi komentarji, tudi ravno prav duhovita in nabrita. To, da se naša odlična Ana Soklič ni uvrstila v finali, sploh ne bom komentirala. Zagotovo je bila Evrovizija zanjo dobra izkušnja, itak pa ima svojo samostojno glasbeno kariero. Pa tud Hrvati se niso uvrstili v finale, šlik šlak.

Kaj smo torej videli na letošnji Evroviziji? Odličen light show, ki so ga skupaj postavile kar 3 medijske hiše. Osvobajanje kompleksov, ko je malteška predstavnica vsemu svetu pokazala XXL stegna, norveški pevec pa snel očala in razgalil svoj očesni tik. Nizozemski temnopolti izvajalec je v svojo pesem vključil revolucinarne note o svojem narodu. Bilo je ogromno lepih ženskih teles, od srbskih Amazonk do azerbajžanskih Mata hari, lepotičke ala Marlyn Monroe, ki sploh ni znala peti, kar nekaj folklornih napevov (Ukrajina, Rusija), ponorelih rockerjev (Finska, Italija), lepih canzon (Švica, S Makedonija, Francija, Bolgarija). Pa ogromno šova, robotsko odsekanih gibov, stopicljanja v debelih podplatih po računalniško projecirani sceni. Zmagali so ragazzi di Italia. Po ponovnem poslušanje slišim, da je komad res energičen,  najbrž tudi vsebinsko udaren. Mi piace, ker sem po srcu še vedno rokerica.

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar