nedelja, 5. december 2021

Hvaležnost in ponižnost

Tega ni izrekel kakšen indijski modrec, ampak nemška Mutti v svojem poslovnilnem nagovoru. Že prej se je velikokrat izkazala kot modra ženska, ki išče dialog v tem razdvojenem svetu, kjer veliko držav vleče na svojo stran, namesto da bi iskale sinergije. Na obrazu je imela čisto drugačen izraz kot pri državniških govorih, tak spravljiv in malo ganljiv pa tudi nagajiv, ko je pihalni orkester igral skladbo kontroverzne punk rokerice Nine Hagen, hita katere se tudi jaz spominjam (I wonna go to Africa to the black jah rastaman, I will do things like my black friends do it).

Si predstavjate našega viteza teme, da bi se takole zahvalil, da lahko vlada narodu, ki ga spoštuje in do katerega čuti odgovornost? Vedno me gane, ko vidim pripadnost svojemu narodu npr. Angležev, Hrvatov ali Monegaskov. Mi Slovenci se pa delimo na bele in črne, na modre in zelene, na cepilce in proticepilce, na bogate in revne, na materialne in duhovne, na javne in zasebne, na osnovnošolke z dolgimi umetnimi nohti in tiste naravne deklice, ki lepoto vidijo v naravnem, pa še in še…

Hvaležnost in ponižnost sta tudi dve duhovni vrednoti, ki bi ju moral gojiti vsakdo od nas. Sesuti zveličaven ego, ki vse ve in zna in si jemlje pravico soditi in kraljevati. Iskati tantrične približke odnosov med moškim in žensko, pa tudi širše, kjer vlada spoštovanje in težnja po združitvi v eno.


 Kako svobodno vi živite svoj spol? Tudi vi ste lezbijka?

Tako je nagajivo vprašala silikonsko predelana Miša Molk igralko Mia Skrbinac v nedeljskem intervjuju. Res je, da gre za težko temo spolne zlorabe predatorjev na AGRTF, ki si s pozicije moči jemljejo pravico nadlegovanja mladih igralk. Vsa čast Mii, ki je sprožila to temo in celo vložila kazensko ovadbo proti svojemu nadlegovalcu. Zagotovi ji ni lahko, ker profesorski in gledališki lobi sigurno ne bo stal križem rok in ji bo kolikor bo mogel oteževal kariero.

Ampak če se vrnem na intervju. Miina komunikacija je bila zelo težka, s polno premori in gestikulacijo telesa, ki nakazuje na nelagodje. Miša pa je triumfirala, hotela izpasti, kakšna džekica in svobodomiselna ženska je, malo pokroviteljsko, malo žensko solidarno. (Pa ravno ona, za katero pravijo, da je po “žensko” izkoristila spolne potrebe režiserjev, da so ji dodelili vloge. Morda tudi zdaj, na jesen svoje kariere, da še dajo v eter njen “jokerski” obraz, naj mi bo oproščeno). Pa ji strokovno nič ne očitam, ker intervjuje kvalitetno pripravi.

Potem pa je sledilo tisto vprašenje. Kako svobodno vi, Mia, živite svoj spol? Tako, by the way, kot ali imate raje bel ali črn kruh? Mia je kar oledenela, si začela popravljati oblačilo s kapuco in ji odkrito povedala, da jo je presenetila z vprašanjem. 

 

 

Ne verjamem, da je bilo to zrežirano, ker je že ves intervju potekal v težkem vzdušju razkrivanja travm. Miša se ne da in nadaljuje: “Vi ste lezbijka, avtirali ste se že.” Vse za dober intervju! Tudi če je širše občestvo zdaj izvedelo za Miino istospolnost, to ni bila tema tega pogovora. Sploh če intervjujanka na vprašanje ni bila pripravljena in sploh v kontekstu spolne zlorabe s strani moškega, ker bi potem lahko v tej perspekitiv zlahka sklepali: “Jasno, da ti ni pasalo, če te je napadal moški, ti lezbača”.

Drgač pa obema in vsem vam želim čim več razumevanja in soglasnih spolnih in tudi vseh drugih odnosov!

Ni komentarjev:

Objavite komentar