Vse manj je dobrih gostiln…
vse manj je dobrih ljudi… vse bolj nas korona razdvaja, nekoč prijatlji zdaj tujci vsi.
Ja, gostilne kot stičišče odnosov, kot kraj dobrega počutja, kamor se greš poveselit ali poplaknit tugo.
V življenju so mi jih zaprli kar nekaj. Papa bar, bife pri kinu Mojca, Petovio, Tivoli pub, v Iški pa gostilno pri Pepiju, bar Petelinček, bar na produ, Pr Kozin in last but not least Pr’ konjčku. Slava jim! Veliko lepega smo doživeli v njih, se pa da tudi brez oziroma vedno lahko izbereš novo kafano…
Kaj pa prijatlji in tujci? Sami smo odgovorni za odnose njihovo gojenje. Me boli, ko vidim toliko razdvajanja med Slovenci in drugod. Dogajanje v Avstraliji je spet razburkala prostor, nasproti si stojijo cepilci in proticepilci, tlačitelji Aboriginov in braća Srbi. Je pa za občudovat, kako so stopili Noletu v bran tako v Beogradu kot plesalci kola v Avstraliji. Smešna mi je logika: Če si zdrav, nimaš nikomur kej dokazovat, še posebej če si No. 1 v tenisu?? Otroci so tud zdravi, ko jih cepimo proti otroškim boleznim, ravno zato, da ostanejo zdravi in da bi tudi drugi otroci okoli njih ostali zdravi. Ali ko se cepimo proti klopom, smo tudi zdravi in preprečimo, da bi podlegli zahrbtnemu klopnemu meningitisu.
Družbene posledice mame korone in njenih otročičkov so grozovite. Vse več je stisk in nasilja. V eni noči sta bila 2 poskusa umora, dijak se je profesorice lotil kar s škarjami, ker je že četrtič dobil negativno iz matematike. Dr. Pirtošek to imenuje koronski cunami, ki bo za seboj pustil opustošeno pokrajino. Takole pravi: Ta opustošena pokrajina bodo za zdravnika mnogi, ki bodo anksiozni, utrudljivi, ki bodo imeli veliko nevropsihiatričnih motenj, ‘možganske megle’, pa tudi drugih zdravstvenih motenj, npr. dihalnega sistema.
Tudi ekonomisti, sociologi, politiki bodo morali zreti v to postcunamijevsko opustošeno pokrajino. Govorim o revščini, nezaupanju ljudi, krepitvi skrajnih ideologij.
Kaj lahko stori posameznik v obdobju, ko je okoli nas vse več teme, strahov in brezupa? Jaz skušam ohraniti visoko vibracijo z jogo in meditacijo. Obkrožiti se s pozitivnimi ljudmi. Ne se pustit pitat z ustrahovanjem po TV, kjer vsak dan gledamo medicinske igle, ki prebadajo rame. Kot da bo to hipnotiziralo proticepilce in bodo nastavili ramo rekoč: dej še meni, en shot.
Pomembna je tudi duhovna hrana. Tako na primer zdaj berem odlično knjigo Jean Shinoda Bolen: Babje boginje. Gre za hvalnico ženskam, ki so že toliko časa zatirane v patriarhalnem svetu. Še natančneje, gre za “sočne babe” po klimakteriju, ki najdejo svoje sebstvo in zaživijo tako kot same čutijo in ne kot od njih pričakuje okolica. Zato vam kličem, da lahko od tele sočne babe, ki tole piše, v tem letu pričakujete še veliko ozaveščujočih postov, morda celo otvoritev kakšnega centra zdravja in dobrega počutja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar