nedelja, 5. marec 2017

Zapiski iz izolske knjižnice


Zeleno, ki te ljubim zeleno in modro, ki te ljubim modro. To je enačba za morje, ki ga imam tako rada, a ga je vseeno kar nekako premalo v mojem življenju. Pred predstavitvijo se sprehodim do obale, do tega zeleno-modrega lepotca, ki je včasih krotek kot mucek drugič pa razbesnjen kot volk.

Razprem vsa čutila in gledam mehko vegetacijo ter kot džanki vonjam slan zrak ...
Seveda me po vseh krajih najbolj zanimajo ljudje. Kakšne vibracije oddajajo, so zainteresirani, si gledajo v oči, govorijo z rokami, se smejejo, se poslušajo?

Knjižničarki sta mi všeč, takoj je na delu gostoljubje. Pravita, da me bosta kar obe spraševali. Hitro najdem primerjavo s ping-pongom in sendvičem. Utemeljita, da je to zaradi večje objektivnosti, ker imajo vsake oči svojega malarja (se strinjam). Učenki glasbene šole Maja in Ela zagodeta na svoja violončela kot bi vedeli, da je ta instrument zame eden od najbolj opojnih in čarobnih, najbrž zaradi zvočne  lestvice, ki je uglašena z mojo dušo.

Vprašanja so dobro namerjena  in nič ne prizanašajo. Prvič odgovarjam na vprašanje, kaj menim o teoriji, da si bolniki sami prikličejo raka. Po kratkem razmisleku se moram kar strinjati, ker pride bolezen zaradi napačnih vzorcev pa tudi zato, ker si sami dovolimo, da nas zagrabi kot tiger v Pijevem življenju. To je potem priložnost, kažipot, plavanje ali utopitev. Zame je bila priložnost, da sem zlezla iz polžje školjke, se postavila na svitlo, premagala strah pred nastopanjem, začela objavljati poezijo. To je ogromno. Zato je tudi moje sporočilo vsem, da pojdite na plano, komunicirajte o težavah, razbijajte tabuje, ki vas utesnjujejo, pojte, kričite ali plešite, da se sliši vaš glas, da pustite svoje sledi. Pa seveda trije S-ji: sinergije, sodelovanje, sestrstvo.

Na koncu, kaj mi sporočajo prazni stoli na predstavitvi? To, dragi bralci, da imamo za vas rezerviran stol, ki ga ne zasedete, da niste zraven. Pomeni, da mora moj potujoči Monty Python še  in še trkati na številna zaprta in odprta vrata, da bi moj glas segel v deveto vas ...

Ni komentarjev:

Objavite komentar