Te
dneve nekako hiberniram pred velikim dogodkom v Trubarjevi hiši. Kot buba iz
zraka, če ste brali odlično knjigoHaruki Murakamija, IQ1984. Zapredena sem v bubo,
pripravljena, da se preobrazim v metulja.
Z
Janom odpeljeva Geo v Domžale. Parkiramo pod velikim faličnim dimnikom. To je
prava oblika za nas včasih anemične Slovenceljne ( bi rekla Svetlana Makarovič)
S
Svitanji pod roko obiščem tudi knjižnico Domžale, da jim zatežim za
predstavitev. Joj, kako lepo in sodobno knjižnico imajo. Bralci si kar sami
strežejo knjige na knjigomatih. Med obiskovalci zagledam tudi Igorja Omerzo,
znanega krta, ki koplje po slovenskih arhivih.
V
dveh urah si z Janom dodobra ogledava Domžale, ki so zelo lušten in urejen
kraj. Najprej mu pokažem hišo/dvor/vilo, ki jo je kupila moja nekdanja
odvetnica Tatjana Markelj, sestra Joca Pečečnika. Potem se ustaviva pred
prelepim kulturnim centrom, kamor sem Jana enkrat davno peljala na lutkovno
predstavo gledališča Papilu. Ker sva žejna in lačna, se utaboriva v zanimivem
lokalu Stara fabrka. Res čestitam entuzistični ekipi za obujen spomin na slavne
čase industrijske revolucije v Domžalah. Osebje streže v delovnih pajacih.
Jedilnik je v pogovorni slovenščini. Hamburgerje postrežejo na malih paletkah
in emajliranih rdečih posodicah z belimi pikami (glej fotke). Lačnim in željnim
celovitega kulinaričnega doživetja toplo priporočam obisk.
Ni komentarjev:
Objavite komentar