sreda, 10. januar 2018

Kalvarija v Šmarju pri Jelšah






Na srečo ne moja ampak znamenita kalvarija k cerkvi Sv. Roka. Pot me je sem pripeljala na predstavitev Svitanj po navezi med mojo prijateljico-gongašico Majo in njenim bratom Pavletom, ki živi v bližini.

Najprej me preseneti množičnost obiska, saj pred menoj sedi okrog petdeset ljudi. Gre za člane Tretje univerze, ki so zelo dejavni na kulturnem in športnem področju. Čutim njihovo pozitivnost in sinergijo. Svoj kraj imajo radi, ponosni so na njegovo zgodovino in dediščino, o čemer pričajo rekonstrukcijska dela na vsakem koraku, pa tudi že lepo obnovljeno župnijsko gospodarsko poslopje, v katerem je Muzej baroka. Pavle pove, da so uspeli najti skupni jezik ne glede na versko ali politično pripadnost. Slovenci, to je edina prava formula za doseganje skupnih ciljev!

Muzej baroka so odprli junija 2016. Avtorica muzejske postavitve je Meta Hočevar, utemeljiteljica sodobne gledališke scenografije. Razstava človeku dobesedno vzame dih. Najprej zaradi krasne komunikacije med poslopjem muzeja in strmo kalvarijo, ki se vzpenja v hrib. Povezuje ju velikansko okno v obliki križa (glej sliko). V dvoranah so razstavljeni originali kipov iz kapelic, v katerih so zdaj replike. Na cerkveno ikonografijo se ne spoznam preveč, vendar me prevzame čustveni naboj kalvarije, ki nas nagovarja s pieteto, žalostjo in trpljenjem. Na eni strani žalostjo Marije, ki se poslavlja od svojega otroka, na drugi strani Magdalene, ki se poslavlja od svojega partnerja. Ko pridejo obiskovalci do prostora s Kristusovim grobom ponavadi utihnejo. Verni in neverni. Ker nas preplavi mir po prestanem mučenju in križanju.

Tu so še režeče figure rabljev, ki plešejo svoj groteskni ples okrog Kristusa. Predstavljam si, kakšne orgije se morajo dogajati ponoči, ko ugasnejo reflektorji, hihi.

Vodička pove, da taka postavitev kipov na višini obiskovalca brez piedestala, omogoča drugačno videnje kipa. Z njim se srečaš kot z običajno človeško figuro. Lahko se ga dotakneš, celo zaželeno je, ker maščoba na koži prija lipovemu lesu, iz katerega so izrezljane te tristo let stare božje figure. Zato dragi moji, obiščite kdaj tale odlični muzej, v katerem se slehernik sreča z božjimi podobami. Ven boste prišli z novo izkušnjo in občutenjem neke druge razsežnosti.

Ni komentarjev:

Objavite komentar