A ni super, da
se poganjaš s silo svojih nog in telesa? Kolesarstvo mi je bilo od vedno blizu.
Odlično je za poti v mesto, da se ti ni treba ukvarjati s parkirišči.
Malo manj
odlične so kraje kolesa, in sicer so mi en bel pony spajsnili pred Slavijo
(tudi notranja uprava ne zadrži kraje!), enega pa pred kakšnimi dvemi leti doma
na Medvedovi. Okrog so ostala lepša kolesa, tatu pa je bil zgleda moj bolj
všeč.
Najlepše je
kolesariti na deželi, po kakšni lepi panoramski poti, ob potočku, ki veselo
žubori. Sreča mi je naklonjena, da se iz Iške zapeljem po sicer luknjasti cesti
(župan, pazi se!) do Iškega vintgarja. Na levi žubori potoček Iška, visoko nad
sotesko so skale, kot ostanki nebeških gradov … Zapihlja rahel vetrič,
gledam pšenično klasje, ki nežno valovi, nebo diši po jutru. Noro lepo je!
Nasproti mi
prihajajo avtomobili. Nažgali si bodo radio Aktual, na žaru spekli ćevape,
morda za sabo niti ne bodo pospravili plastike in pločevink piva, kot sem
videla na dnevu čiščenja Zemlje, ko sem si za čiščenje izbrala ravno lokacije v
Iškem vintgarju.
Tako je to,
narava je dar vsem, odvisno pa je, koliko se tega zavedaš, koliko jo spoštuješ
in kako globoko vase jo znaš vdihniti …
Vdihnite z mano
tale lep prizor Grabljic v Iškem vintgarju:
Kapitalizem,
neoliberalizem in ostale nesnage
Zadnjič me Jan
vpraša, kakšna je razlika med kapitalizmom in novim kapitalizmom. Ker je rojen
že v samostojni Sloveniji, seveda ni doživljal socializma in ga niso zasipali z
Marxovo doktrino Kapitala. Iz podzavesti izbrskam, da so kapitalisti lastniki
proizvodnih sredstev in da je proletariat brezpraven. Pomembna sta le dobiček in
R A S T!
Ok, kako pa je
z novim kapitalizmom, oz. neo-liberalizmom. Tega občutimo vsi, proletarci,
prekarci, upokojenci, srednji razred, kamor spadam tudi sama. Zadošča pogled v
denarnico ali na tekoči račun, ali pa informacija, da imam pri svojih 60 letih
starosti samo 25 dni dopusta, ker sem zaposlena v zasebnem podjetju. Za
lastnika smo zaposleni pretežno »strošek«, pri večjem regresu nam že žuga, da
je to avans za uspešnost ob koncu leta. A to pomeni, da mu bomo morali še sami
kaj plačati?
Objavljam zelo
nazoren članek o neoliberalizmu s strani »Prisluhni.si«:
»Zadnji
stadij kapitalizma je neoliberalizem, novi liberalizem, kar pomeni, da si
kapital svobodno jemlje, kar si poželi; po ukinitvi trgovinskih pregrad je
prestopil meje držav, si podredil državne mehanizme, si zagotovil prost pretok
kapitala preko državnih meja in se polastil naravnih in javnih dobrin. Svet je
s tem za kapital postal en sam velik pašnik brez ovir. Nakopičeno državno
premoženje, podjetja in tovarne so mu kot zrelo sadje, iz katerega iztisne
ustvarjeno vrednost, ljudje pa smo kot ovce za striženje.
Neoliberalistične
ideje se trudijo pokazati v pozitivni luči, zato se ustvarja
ustrezno psihozo.
Poleg zgoraj omenjenih parol poslušamo
še druge, ki opravičujejo ropanje, prilaščanje družbenega premoženja in
razgradnjo socialne države. »Živeli smo preko svojih možnosti«, »socialna
država je predraga«, »država mora poplačati svoje dolgove«.
S privatizacijo državne lastnine se
okupatorski pohod neoliberalizma oziroma finančne industrije še ni končal. Po
naravnih virih, na primer po vodi, je že segel. Jemal nam bo še naprej, dokler
bo kaj vzeti. Bomo čakali, da nas sleče do spodnjic?«
© Tomaž Lavrič
Ni komentarjev:
Objavite komentar