Včeraj in danes je koronico iz prvega mesta novic izrinil sneg. Ko sem včeraj hodila po Tivoliju, je rahlo padajoči sneg pričaral zimsko pravljico. Pridušeni glasovi. Veseli kriki otrok, ki že vlečejo iz kleti sanke in smučke. Z malimi ročicami čistijo sneg z avtomobilov. To, rabimo. Ne samo koliko ljudi je v bolnici, koliko jih je umrlo, kam spravljajo preminule …
Na Ajdovišči naletim na tele zanimive plakate, ki prikazujejo TOLERANCO.
Te dni potrebujemo tudi SOLIDARNOST. Nič ne pomaga če se 90% ljudi drži predpisov, če jih ostala 10% ne šljivi.
Poleg snega me razveseli astrološka novica, da nam osončje na dan decemberskega solsticija pripravlja poravnavno Jupitra in Saturna, da bosta z Zemlje videti kot ena sama Zvezda. Temu pojavu rečejo “Zvezda Betlehema”. Videli jo bomo tisti, ki jo želimo videti, z zunanjimi ali notranjimi očmi.
Kronika pozabljanja
Pozabljanje se mi kar vrti pred očmi te dni. V romanu Sebastijana Preglja Kronika pozabljanja in filmu Čustvena aritmetika z odlično Susan Sarandon. Trije preživeli iz koncentracijskega taborišča v Dranciju preganjajo svoje travmatične spomine na preteklost. Vsi so notranje ranjeni in iščejo različne načine celjenja. Treba je pozabiti. Pustiti preteklost za seboj in živeti naprej v tem trenutku.
Tega me uči tudi očesna dioptrija. Zaradi maske se mi očala stalno rosijo. Ker nošenje očal za enkrat še ni obvezno, dam raje očala dol. Vidim samo kakšnih pet metrov pred sabo, luči avtomobilov so lepo razpršene, ljudi v daljavi ali za seboj pa lahko itak pozabim, saj se pri jogi učimo, da si najpomembnejša oseba ti sam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar