Brižitka je
zapisovala, koliko kalorij je dnevno zaužila. Jaz bom zapisovala pot Svitanj po
stari Ljubljani. To je moja Rose Line (iz Dana Browna) ali pa skriti zemljevid
iz Harryja Potterja, kjer se izrišejo majhne stopinje …
Prva postaja:
Daktari bar. Prijazni natakarici povem, da bi rada pri njih pustila svojo
knjižico, da jo bodo lahko ljudje prebirali, če jim bo ob pijači dolgčas.
Navdušena je in mi pravi, da naj jo pustim kar na šanku, da jo bo ona prva
vzela v roke (jupi, počelo je. PRVI ZADETEK).
Druga
postaja: antikvariat na Hribarjevem nabrežju. Povsod stare porumene bukle.
Upam, da antikvariarka, (al kako naj rečem ženski, ki dela v antikvariatu) ni njihova sodobnica. »Jaz pa nima stare knjige,
ampak novo knjigo,« rečem. »Dam jo zastonj, samo da bo našla pot do tistega, ki
mu je namenjena,« nadaljujem. Čudno me pogleda, ker takega koncepta ni v njeni
ponudbi. Malo prebrska knjigo in tehta. Pri oknu antikvariata je črn klavir, ob
njem nek čeden moški (iz Renaultovih časov se mi nekaj svita, da je morda en avtomobilski
novinar) prebira rumene liste. Antikvariarka se nato le odloči, da bo knjigo
zadržala. »Jo bom dala kar na klavir,« je odločna. Ouiii, DRUGI ZADETEK
Tretja
postaja: Trubarjev antikvariat. Vstopim in komaj najdem antikvariarko. Kot krošnjarka
ponudim izdelek. Tokrat naletim na odpor. To pa da ne, tega pa mi ne delamo.
Moški glas iz ozadja zgleda spremlja pogovor in reče: »Daj gospe za prebrat napis za vrati.«
Tam piše nekaj v stilu: Danes je večja umetnost knjigo prodati kot napisati. (V
glavi pretvorim: Nor je kdor se s petjem ukvarja ali posodobljen, nor je kdor
misli, da bo lahko v teh časih knjige prodajal). No, hvala za nasvet. ZGREŠENI
ZADETEK
Četrta
postaja:Špecerija Valentina-Luka Novak. Prvič sem v tem prostoru. Vidim, da
osrednjo mesto zasedajo kuharske knjige, ostali izdelki so bolj ob vitrini. Za
pultom je prijazna deklica. V kuverto sem že prej zapakirala ena Svitanja za
Luko in ročno napisala pozdravno in zaprosilno pismo, da mi priporoči kakšnega
strica iz ozadja. Pove mi, da bo Luka prišel danes in da mu bo predala paket.
ZADETEK ALI NEZADETEK NA ČAKANJU.
Kubizem na
Križevniški
Svojo rano
mladost sem preživljala na Bregu. Spomnim se, da je bila sosednja Križevniška
ulica včasih siva in pusta. Zdaj je tako polepšana, da sem čisto paf. Povsod
cvetlični lonci in klopce. Mojo pozornost pritegneta dve klopci In memoriam
Aleša Debeljaka. Razmišljam, da se na tako klopco pač ne moreš usest, da bi s
svojimi ritnicami onečaščal na njej natisnjene Alešove verze.
Nadaljujem
proti Križevniški cerki. Tam me pozdravi instalacija v okviru projekta Svetlobna
gverila. Nosi super besedilo, ki ga tukaj povzemam:
Kokon: “Stojim in čakam. Razmišljam
o spremembah, ki me obkrožajo; o razvoju dejanj, ki bi podprle moje misli.
Želim si napredka, vendar še vedno ostajam v zapredku. Zgolj zadovoljiti
potrebe, definirane s strani drugih, se mi zdi nesmiselno. Zavit v mehkobo in
nežnost družbene iluzije varnosti skrivam transparentnost, da vidim, kdo jo
želi odkriti. Hočem spremembo. Spremembo, ki presega moja dejanja. Sprožam tok
misli. Naj se odkrije svetloba. Naj se začne reakcija. Reakcija je nujna.
Tako kot narava nasprotij, ki sili k
spremembam in razvoju. Tako kot resnica in realnost, nadvlada in pokornost,
belo in črno. Delujem s pomočjo ljudi, s pomočjo misli, ki so nesmiselne, če
niso podprte
z dejanji. Čutim, da se dogaja in nočem,
da se ustavi v moji notranjosti.” /avtorice
Ni komentarjev:
Objavite komentar