25. junij 2017
Dan državnosti v Iški. Dva ali trije sosedi
izobesijo zastavo. Naša narodna zavednost je na psu. Res smo mlad narod, a
vodilne elite vseh barv preveč vlečejo vsaka v svoj konec, tako da narod ostaja
brez kompasa. Poglej npr. Francoze, kako zavedno praznujejo 14. julij ali
Američane Dan neodvisnosti. Ali pa Norvežane, ki imajo poleg svojih hiš stalno
izobešeno zastavo. Domovino moraš imeti v srcu, ne pa se nanjo spomniti samo
kadar kakšen naš športnik ali reprezentanca zmaga in ponese v svet glas o tej
mali deželici naroda kmetov. Seveda je naše zgodovinsko poreklo narod kmetov in
dunajskih hlevarjev. Jezikovno smo se začeli osvobajati šele s Trubarjev, ki je
zahteval bogoslužje v (nemški) slovenščini. Ko sva se z Janom učila slovenščine
za končni izpit, sta najmočnejši literarni obdobji realizem (Jurčič, Kersnik,
Tavčar) in socialni realizem (Miško Kranjec, Ciril Kosmač). Poglej si samo naše
narodne junake: Martin Krpan je bil švercar, kralj Matjaž pa s svojo vojsko spi
pod Peco in čaka boljše čase. Ups, oprostite, je že vstal od mrtvih in dela
reklamo za pivovarno Union-Heiniken pod sloganom: Živjo življenje?! Smo pa
Slovenci res pljusnili čez rob s Prešernom in Cankarjem, našimi impresionisti,
Murnom, Kosovelom, štiriperesno deteljico Minattijem, Pavčkom, Zlobcem, Menartom, D.
Jančarjem, T. Pandurjem in še in še. Po zraku švigajo letala Pipi Strela, Joc
Pečečnik je v Ameriki zvezda na področju igralnih avtomatov in izjavlja:
»Povsod po svetu sem znal zaslužiti, doma pa niti evra …«
Če se malo poigramo s statistiko. V Sloveniji
je 612.000 upokojencev, 107.000 brezposelnih, 161.000 osnovnošolcev in 220.000
srednje in visokošolcev. Skupaj približno 1.100.000 na socialnih transferih ali
budžetih staršev. A je potem kej čudna spodnja sličica z vprašanjem, ali ste ta teden že jedli?
Pa nadaljujmo v bolj umirjenih prazničnih
tonih. Zjutraj se s kolesom odpeljem v Iški vintgar. Sedem na svojo skalco z
nogami v blagodejno hladnem potočku. Opazujem kačjega pastirja. Modrokovinska
barva kril, ki jih lahko čisto splošči, da je videti kot list. Spusti se na
vejo, pa na skalo, pa spet na vejo. Tako tudi ljudje frfotamo naokoli in se
malo ustavljamo tukaj in malo tam.
Dolina je polna mladih družin, ki bodo v naravi
preživele ta vroči dan, ki se obeta. Za zabavo jih analiziram, ko se naše poti
za trenutek srečajo Vsak par drugače »diši«, dobesedno po milih in dezodorantih
in preneseno, po energiji, ki jo oddaja ...
Par s psom, bolj adrenalinski, raziskovalen, ženska
nosi fotoaparat.
Dve ženski s slamniki na glavi, prijateljici,
samostojni.
Parček z dvojčkoma. Ona drobna in dolgolasa,
ker so dvojčki naporni. On atletski tip, ki nosi otroški košari v rokah.
Moški in ženska. Ona ima v roki blok. Najbrž kakšna
sociologa. Nekaj žolčno debatirata.
Iški vintgar je tak prvinski, iz tebe potegne
pranaravo. Postavil bi se na veliko skalo in zavriskal, da bi odmevalo po
soteski. Potem bi ujel ribo ali z lokom ustrelil divjad, da bo družina imela
kaj jesti.
Tako pa imamo doma picopek na elektriko, da nam
ni treba kuriti ognja. Živali nam je ujel že Mercatorjev najboljši sosed. Pol
se pa čudimo, da smo se odtujili od narave, da imamo holesterol v krvi in da
smo prekomerno prehranjeni!
Ni komentarjev:
Objavite komentar