ponedeljek, 28. avgust 2017

Moje bolezni




A lahko tudi bolezni imenujem takole ljubkovalno za »moje«? Seveda jih lahko, saj so prišle v moje življenje z namenom. Kakšnim? Da moja duša izkusi strah, nemoč, trpljenje in se potem odrine od tal in švisne v nebo. Če nikoli ne padeš, se tudi pobrati ne moreš. Ne bom ravno uporabila glagola, da se kaj »nauči«, ker nismo v šoli, ampak gre bolj za izkustvo, čutenje, odpiranje za empatijo, premagovanje negativnih stanj v pozitivni predznak. A se mi ni zadnjič na predstavitvi v domu Tabor dvakrat zareklo, da sem namesto »bolezen« rekla »ljubezen«? To je najboljše znamenje, da sem svojega raka podzavestno poimenovala za »ljubezen«, ljubezen do sebe, do drugih, do življenja, do vesolja?

Zdaj pa še odlomek iz literature o boleznih (za bolne, zdrave in tiste vmes):

Naše telo je nova priložnost, novo življenje, ki nam je bilo dano, da bi živeli in spoznali Ljubezen. Pogosto pa zaradi preteklih ran, bodisi iz otroštva ali iz nezavednih bolečin iz preteklih življenj, bežimo iz svojega telesa, v izmišljene mentalne, sanjske svetove, da se nam ne bi bilo potrebno soočiti z zdajšnjo, novo, realno stvarnostjo. Kadar bežimo iz svojega telesa in puščamo svoje bolečine nerazrešene, ustvarjamo idealne pogoje za razvoj bolezni.
Barbara Brennan, zdravilka, ki zdravi z uravnavanjem neravnovesij v energetskem polju (auri), pravi, da bolezni nastanejo zaradi določene izkušnje v življenju, ki nas je na nek način prizadela (smo jo doživeli/interpretirali kot negativno) ter povzročila, da se je v našem energetskem polju ustvarila nepravilnost, nekakšna luknja ali abnormalni vozliček, ki povzroča, da prične energija odtekati iz našega energetskega polja.
Če se za svojo energetsko in čustveno blokado dovolj dolgo ne zmenimo, povzroči odtekanje energije takšno oslabitev organa na mestu, kjer energija odteka, da se razvije bolezen.
Bolezen je torej posledica stalne izgube energije na določenem mestu v našem energetskem polju. Na katerem mestu bo energija pričela odtekati, je odvisno od vrste negativne izkušnje in vrste čustva, ki ga oseba ob njej doživi.
Barbara nas s svojimi spoznanji uči, da vsakič, kadar se znajdemo v situaciji, ki jo doživljamo kot strah zbujajočo, ogrožujočo, uničujočo itd, tako rekoč pobegnemo iz svojega telesa, energetsko popolnoma izpuhtimo in na nek način prepustimo svoje telo nevarnosti, ki se bliža – tako se odzivamo predvsem, ko smo otroci.
Takšen odziv je še posebej verjeten, kadar nosimo v sebi občutke nemoči, izdanosti, prevaranosti, zavržene naivnosti in nežnosti.
Človek, ki se zaveda tega fenomena in ki se zavestno sooči z njim, se v situacijah, ki jih njegova psiha dojema kot negativne, odzove s prisotnostjo – ostane v svojem telesu in ohranja energijo v svojem polju, pretočno. Takšnega obvladovanja se na primer učijo tisti, ki se urijo v bojevniških in borilnih veščinah. Bojevniki se učijo dojemati soočenje z grožnjo smrti – ki je v kolektivnem nezavednem tako globoko ukoreninjena kot negativna – kot nekaj ne-negativnega ter ostanejo prisotni, da so se zmožni bojevati.
Tantrično izročilo uči, da bolezni nastanejo, kadar se naša zavest ne identificira s telesom, ki ji je dano v tem življenju in takšno stanje nato izkoristijo breztelesna parazitska bitja – ki so bolezni same.
Tako kot Barbarini nauki tudi tantrično izročilo uči, da bolezen nastane, ko se nekako odpovemo svojemu telesu, ko ga zapustimo in prepustimo zunanjim silam. Telo postane posoda kaosa, neenotnosti in odsotnosti svetlobe.
Kadar pa se odpovemo svojemu telesu, se odpovemo svojemu življenju. Odpovemo se novi priložnosti, novi pomladi, ki nam je bila dana, da pozabimo na vse, se na novo rodimo ter se zlijemo z Ljubeznijo. Pobegnemo iz svojega življenja in ga začnemo prepuščati naključjem, zunanjim silam, drugim, sistemu, ki ima za nas že v naprej pripravljeno vlogo.
Samo če v celoti zaobjamemo svoje telo in ga začutimo, če si dovolimo v globine začutiti vse, kar telo nosi v sebi, lahko spoznamo svoje Poslanstvo.
Dano nam je bilo še eno življenje, še eno telo, še ena naloga – ne bežimo več in se soočimo s tukaj in zdaj. Tako ali tako je vse igra, kozmična igra Ljubezni in duhovnih zakonov.
S svojim telesom se lahko povežemo na veliko načinov. Važno pa je, da mu prisluhnemo in se zavemo vsega, kar čuti ter odstranimo iz njega vse, kar blokira njegovo pretočnost.



2 komentarja:

  1. ja,telo je tempelj,ne pa kletka v katero nas um skusa zapreti custva. Nas vdih in izdih,zavedujoc,pa nam zagotavlja prisotnost, s tem pa vkljucenost v kozmicno igro - ljubezen v kreaciji,kreacija je ljubezen,pa ceprav v izkusanju bolecine.

    OdgovoriIzbriši
  2. ja,telo je tempelj,ne pa kletka v katero nas um skusa zapreti custva. Nas vdih in izdih,zavedujoc,pa nam zagotavlja prisotnost, s tem pa vkljucenost v kozmicno igro - ljubezen v kreaciji,kreacija je ljubezen,pa ceprav v izkusanju bolecine.

    OdgovoriIzbriši