Lisboa - nadaljevanje

Povsod same ploščice

Hitler je rekel: »Do tukaj bodo ploščice, naprej pa zid«. Za Portugalsko bi se izjava glasila: »Povsod bodo ploščice.« 

Vpliv arabske oz. muslimanske kulture zasledimo povsod, fasade so delno ali v celoti prekrite s ploščicami, zakaj ne bi bili tudi tuk-tuki polepljeni z mozaičnimi motivi? Keramične ploščice so poleg barceloškega petelina in izdelkov iz plute tudi glavni narodni suvenir.

Lepe zgradbe in trgi

Eden od najbolj razpoznavnih simbolov Lizbone je Belemski stolp. Zgrajen je bil v 16. stol., iz belega kamna, v manuelinskem slogu. Od tu so pomorščaki odpluli v svet in je bila zadnja zgradba, ki so jo videli ob slovesu.

Seveda je spet vrsta za vstop v stolp in z Janom se raje malo odpočijeva na ograji, si privoščiva pečen kostanj in si ogledujeva stojnico Wine with a view, kjer dobiš kozarec vina in režiserski stol, s katerega gledaš v reko Tagus.

 

Z vlakom se odpeljeva do končne postaje na zahodu Portugalske do letovišča Cascais. Tukaj imaš kaj videti, prekrasne vile in palače, peščene plaže, športnike, ki tečejo ob obali…

V samem mestnem jedru so številni zanimivi trgi. Poglejte si npr. tole zgradbo, a bi rekli, da gre za železniško postajo?

Trg commerciao malo spominja na trg. Sv. Marka v Benetkah

Za ljubitelje piva je na trgu tudi muzej piva, kjer lahko kupiš pivski vrček z zastavami z vsega sveta.

Obvezno fotkanje na Largo da porta do sol. Potem se udeleživa še maše v bližnji cerkvi Santa Maria Maior, tako za vsak slučaj, za srečo …

Kaj pa kaj oceani?

Življenje izvira iz morja, zato je naša odgovornost, da oceane čim bolj ohranimo. To je moto razstav v eden največjih akvarijev v Evropi, Oceanariju. Najprej nas pozdravi simpatična maskota (seveda obvezno fotkanje). 

 

Akvarij ima pet bazenov z morsko floro in favno. Začasna razstava je prava »zen« poslastica. Gledaš plavajoče ribice in poslušaš umirjeno new age glasbo. Kot da si v nebesih!

Potem pa v ta velik akvarij s 7.000 m3 vode. Mimo stekla priplava ogromen skat, da se ga kar ustrašim. Pa ene grde ribe, ki se držijo, kot da jim je muka tale life. Najbolj so mi všeč klobuki in meduze. Kot drobne packe se napihujejo in praznijo v ritmu dihanja. Pa majhni pingvini, ki se kot nagajivi otroci lovijo po vodi.

Potem se oglasi želodec. V bližini ugledava znameniti M (Mc'Donalds, kako domače!) Malo manj domač je način naročanja, ker si moraš sam na ekranu poklikati naročilo in izpisati račun. Kaj boljšga za Jana, ki ga tak način navdušuje. Edino izdajatelj hrane je bolj neuk in pri najinem naročilu vse zameša. Če bi roboti izdajali hrano, bi bilo boljše.