Tik pred zapiranjem vsega družbenega in gospodarskega življenja, se spet sprašujem, kaj nam oz.meni osebno prinaša ta novi svet.
Dejstvo št. 1:
Sprejmi, kar ne moreš spremeniti. Ne glede na to, kaj je tega virusa treba bilo (bi vprašal Prešeren), od kod prihaja, kdo ga je spustil ven in koliko je ljudi okuženih, mene kot posameznika zadeva le toliko, da upoštevam predpisane ukrepe in mnenja stroke ter da delam na svojem psihičnem in fizičnem ravnovesju. Da se ne dam prestrašiti, da ne zapadem v črno brezupje in paniko, da ne zgubljam energije z mozganjem, kaj je smiselno in kaj ne, da molim za bolne in trpeče po vsem svetu …
Torej Darja, spet bova aktivirali pešpot 7 mostičkov in se spogledovali s svetlobo, ki preseva skozi zaenkrat še olistane krošnje. Barvna paleta počasi postaja tista prava, meni ljuba, bakreno rdeča in rumena. Ko zapiha vetrič, zaslišim padanje kostanja, želodov in žirov. Ker sprehajalci nosimo maske, so oči nasproti prihajajočih še bolj poudarjene. Podobno kot Niqab v arabski kulturi, kjer so vidne samo oči. Te so pa itak zrcalo duše!
Dejstvo št.2:
Nič več se ne smemo objemati in poljubljati. My ass. Ne rečem, da to velja za sodelavce v službi, ali daljnje sorodstvo ali znance. Vendar pa mi za ljudi, ki so mi dragi, tega ne more noben prepovedati. Če se bomo takole pustili kastrirati, potem od naših čustev ne bo ostalo nič več. Saj veste, kako hitro se oddaljiš v partnerstvu, če se ne dotikaš več.
To socialno distance smo že okusili v službi, ko so mi sodelavci predali darilo in smo nerodno onegavili z virtualnim poljubljanjem in mahanjem. Kmalu si bomo tudi darila pošiljali po pošti, ali pa si jih bomo kar sami izbirali s spleta.
Dejstvo št.3:
Vsi smo eno. Utrip metuljevih kril v enem delu sveta, sproži tornado na drugem delu.
To pomeni, da smo odgovorni eden pred drugim. Če se ga danes napijem z neznanci ali se celo dava dol, bo to jutri vplivajo na moje starše in stare starše in vse, ki so bili z mano v veseli družbici. Potem pa kliči svoje kontakte, kot je slikovito pripovedoval Jure Zrnec v intervuju z Zvezdano, in jim pokvari poroko ali kakšno drugo slavje …
Za konec odlične misli Zorane Bakovič, katere kolumne v Delu vedno z veseljem preberem:
“Potrebujemo nove navdihe, nove vire duševne energije, nove razloge za smeh. Kako duhovito so to napisali na etiketi steklenice piva: Ce-PIVO:
Oj virus, travma našega časa/Razumi, da to ni izbira naša/Problemov nešteto si nam prinesel/ a rešitve takšne si nisi obetal/ Zato terapiji prepuščamo mesto/s Ce-PIVOM si grlo izpirati često."
Ni komentarjev:
Objavite komentar