Zgodba o izginulih čeveljcih

 ali ko Pepelke ne reši najdeni čeveljc 

Nekoč je živel človek, ki je bil zaljubljen v lepe usnjene čeveljce. Podobno pričajo tudi irske legende, da so irski škrati zaljubljeni v svoje škratje čeveljce. Če jim jih  na primer umažeš, takoj preusmerijo svojo pozornost nanje in takrat jim lahko ukradeš zaklad.

No, ta v čevlje zaljubljeni človek, je bil pravi zbiralec in je imel doma  bogato čevljarsko zbirko. Vsi so imeli usnjene podplate, bili ročno šivani (nikakor ne zlepljeni), iz mehkega usnja in najrazličnejših barv. Ponoči jih je hodil gledat in se pogovarjat z njimi. Pripovedovali so mu, kaj vse so doživeli v čevljarskih tovarnah, o zgodbah izkoriščanih delavcev, o otrocih, ki so včasih sodelovali pri izdelavi določenih kosov, o zapiranju tovarn, o grdi plastični obutvi crocksih, ki vse bolj nadomeščajo pravo usnjeno obutev …

Ta čevljeljub je čevlje nosil v službo, na ples, na pogrebe in poroke. Bil je pravi Jack v njih. Tudi pozimi se ni ločil od njih, kar je botrovalo marsikateremu padca na ledu. Ampak, kaj bi to, po padcu se pobereš, otreseš kot pes, pogledaš, če čevlji niso slučajno poškodovani, in greš naprej. Ko bi takrat vedel, da jih nekega dne ne bo mogel več obuti…

Po mnogih letih prijateljevanja z lepimi čeveljci, je čevljeljubu zaradi raznih operacij in slabega ožilja noga začela zatekati. Vse bolj se je moral preusmerjati k supergom, tej športni obutvi, ki je prej nikoli ni cenil. Ampak vseeno je vedel, da je njegov čevljarski zaklad še vedno tam za zaveso.

Nekega dne je v kraje prišla hudobna Korona. Čevljeljubova žena je zaradi stiske s prostorom čeveljce pometala stran, da  je pridobila prostor za osnovna živila, ki jih je počasi začelo primanjkovati. Ko je nekega dne odkril, da je njegov zaklad končal v Humani, se je iz hiše zaslišal strašen krik. Ženo je nagnal iz hiše in najbrž še danes tava po mestu in išče po kupih odvrženih čevljev.

Nauka te zgodbe:

Možnost št. 1: Nikoli ne meči stran stran tujih stvari, ker nikoli ne veš, kakšen zaklad pomenijo nekomu.

-          Možnost št. 2: Bodi pozoren, da zaradi fetiša ali nostalgije za kakšnim predmetom, ne uničiš človeških odnosov.