Kaj vse se zgodi na 29. september?
Najprej ocena prevoda Komisije:Very Good, kar je razlog, da kot moja barvita sodelavka zapojem: Olé!
Na TV slišim, da bo Radio Študent prenehal oddajati!! A bo tale “fašistični režim” JJ-ja, kot ga imenujue Miha Kordiš, ukinil še to kolikor toliko neodvisno radijsko postajo, ki je bila prva študentska radijska postaja v Evropi. Še dobro, da se nisem preveč razkurila, ker na spletu preberem, da so samo za pol ure prekinili oddajanje zaradi menjave oddajnika. So pa to spretno izkoristili in posneli osmrtnico, v kateri so opozorili na vse težjo finančno situacijo. Niti ŠOU jih ne podpira več, kaj šele vase zagledani Vasko Simoniti!
Pri branju znamenite knjige Elif Shafak Štirideset pravil ljubezni, ki govori o mističnem razmerju med pesnikom Rumijem in učiteljem Šamso iz Tabriza, se mi zgodi naključje, ki seveda to ni, da je datum pod poglavjem, ki ga začnem brati: 29. september 1243, Bagdad. Besedilo pa tole: „Biti derviš ni preprosto. Vsi so me opozorili. Pozabili pa so omeniti, da bom moral skozi pekel, da bi postal eden od njih.”
Kaj si naj o tem mislim? Je bila to kakšna moja prejšnja reinkarnacija? Vem, da v tem življenju derviš ne bom, ker se mi pri vrtenju zelo hitro zvrti v glavi in mi je slabo. Je pa to lahko v prenesenem smislu opis moje duhovne poti ozaveščanja, odpuščanja in učenja brezpogojne ljubezni?
Na TV gledam film Barve življenja. Sprašujem se, kakšne so moje barve? Vsekakor turkiznomodrozelena, kot pri zahodu sonca. Božanstvo se poslovi, ostane čisti eter spokoja.
Ali pa rožnatooranžnorumena seveda spet na nebu, ki nam riše neverjetne predstave.
Zvečer me za rojstni dan useka v križu. Takrat ni več zgornjih barv, samo temnordečerjava bolečina. Ampak moj Šams jo bo zagotovo pretransformiral v nebeškomodro.
Ni komentarjev:
Objavite komentar