četrtek, 30. november 2017

Mi ga pa žingamo ali slovensko-balkanski žur




V bližnjem šišenskem lokalu smo kot velika družina. Tu se zbirajo vsi; od krovcev, frizerjev, gradbenih delavcev, natakaric, računovodkinj, pa tudi kakšna družboslovka in prevajalka je vmes. Na sredi je šank, okrog pa samo kakšnih pet kvadratnih metrov prostora. Če hočeš na stranišče, morajo vsi noter potegnit trebuhe in se postavit ob steno.

Včerajšnje popivanje za rojstni dan se začne počasi in diskretno. Kot pri boksu, prva runda je bolj ovohavanje nasprotnikov. Gea plača še preostalim trem ali štirim članom za šankom. Potem se prikaže lastnica. Hrabra in glasna ženska okrog 40 let z velikim srcem za ljudi v težavah. Ima okvaro na ledvicah, tako da ne sme piti preveč tekočine in se zadovolji s »strupom v malih flaškah«. Za šankom sedi druga slikovita oseba D. z neozdravljivim rakom na pljučih. Poleti smo zanjo zbirali denar za zlato terapijo, ker ji nič drugega ne pomaga več. Po mojem skupaj s posteljo tehta 40 kil, tako da ponovna kemoterapija ne pride več v poštev. Ve, da je to poslavljanje, vendar se kaj dosti ne sekira. Ker je zdaj že itak vseeno. Vedno se hecava, da sva iz ŽNJ kategorije ožigosanih. Lastnica privije muziko na ves glas in začne se plesno-kulturni program. Najprej nekaj otožnih slovenskih (samo brisanje solza in javkanje), pol pa gremo na Balkan (prvi poljubac, prokleta kafana, potrošio sam sve dukate itd). Lastnica in D. se kljub majhnemu prostoru zavrtita v polki, valčku, pol pa pazi: sledi dirty dancing na Despacito. D. je poskočna kot federček, nagajivo se smehlja in pleše svoj zadnji ples. Občudujem jo, kaj je vse v življenju prestala, ostanejo ji še samo takile trenutki odklopa. Z Geo se smejeva do onemoglosti, čeprav ni tako smešno kot se sliši. To je prizor za v mojo mapo spominov.

Potem zapojemo še nekaj nostalgičnih od Bjelo dugmeta in Parnega valjka. Runde kar padajo, še malo pa bomo začeli metati kozarce ob tla. Opla, to pa ne, smo sicer najbolj pivska družina v Spodnji Šiški, ampak imamo pa še vseeno mero. Počasi se neopazno umaknemo ven, na zrak, notri pa se žur nadaljuje najbrž do 10h, ker potem zapirajo, al pa dokler zdržijo ledvice in jetra.

Ni komentarjev:

Objavite komentar