Te dni se toliko govori o čistih rokah, da bom
današnje nedeljsko razmišljanje posvetila »čistosti«.
Čistost je nasprotje umazanosti, v prenesenem
smislu grešnosti. Proti koronici se precej uspešno borimo z umivanjem rok.
Rek tudi pravi, da roka roko umije. Tukaj smo
pa že na področju dveh parov rok in »medsebojne« umazanije ter sostorilstva.
Pri čisti lopati je šlo za preganjanje podkupovanja
v gradbenem sektorju. Hilda je odsedela eno od več zapornih kazni na Igu
(kolega, ki ima trgovinico s spominki na
Igu mi je povedal, da so obsojenke večkrat prišle v njegovo trgovinico po
priboljške). Zidar, ki ga je nenadoma začel boleti križ, je trdil, da je »čist«.
Končno so bili obsojeni na 14 mesecev zapora.
Kako pa je z vestjo. Kdo določa, kaj je prav
in kaj ne. Človekova načela so
opredeljena z moralnimi pravili, ki jih določa družba. Rousseau pa govori o
naravni vzgoji, da smo ljudje po naravi dobri in da nas šele družba pokvari.
Biblija, psalm 139:23, 24 pravi, da je „Vest naš notranji občutek za to, kaj je prav in kaj narobe. Pomaga nam, da smo
glede svojih najglobljih misli in občutkov pošteni do sebe.“
Jehova nam je dal
vest zato, da bi sodili sebe, ne pa drugih. Biti moramo zelo pazljivi, da ne bi
vztrajali pri tem, da imamo samo mi prav.
Občutki krivde zaradi
grehov, ki smo jih storili v preteklosti, so lahko zelo boleči. Zaradi njih se
lahko počutimo ničvredne še dolgo po tem, ko smo se že pokesali. Vendar
preteklosti ne moremo spremeniti. Jehova nam je odpustil in grehe izbrisal. V
njegovih očeh smo lahko čisti.
Razumljivo, da se katoliška cerkev veliko
ukvarja z grešnostjo, ker temelji na odpuščanju Najvišjega, seveda če se
grešnik pokesa.“
Kako pa je z nami ostalimi, ki si moramo sami
ustvariti svoj koncept greha in čistosti?
Jasno da imamo vsi vsajena družbena pravila,
kaj je prav in kaj ne. V mojem vrednostnem sistemu je čista vest povezana s tem,
da sem iskrena in poštena do sebe, da drugega ne prizadenem, da ga ne obsojam,
da mu pomagam, če le lahko, da ga podpiram v njegovih prizadevanjih, da znam odpuščati
sebi in drugim. Vem da diši po budizmu, ampak tako pač je. Vsak si izbere svojo
pot.
Pa seveda pogosto čistim svoje misli, pri
čemer pa mi milo in razkužilo ne pomagata kaj dosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar