Samo en cvet, en češnjev cvet

Samo en cvet, en češnjev cvet, dehteč in bel odlomi moja draga, ne bom ga na klobuk pripel, ne bom ga v gumbnico si del, odlomi ga, odlomi, draga!

Jaz bom ljudem poslal ta cvet, vsakomur, ki na križ pripet trpi v pomladi tej. In glej! Ta cvet, ta drobni češnjev cvet bo v njih izbrisal malodušja sled in spet razžaril tožni jim pogled.

Samo en cvet, en češnjev cvet odlomi moja draga, saj veš, vsak tak pozdrav, živeti, živeti pomaga!

Karel Destovnik Kajuh

Ko gledam rožnata in bela češnjeva socvetja, razumem, kakšen umetnik je stvarnik. Lepota se dotakne mojega srca, da bi kar zajokala. Vsak posamezen cvetek je majhen in krhek, socvetje pa je gizdavo bogato. Kašna domišljija stvarjenja!

Tudi za nas, slehernike, je domišljija zelo pomembna. Pomaga nam, da svet zarišemo na novo in da razmišljamo »out od the box«. Da ne sledimo čredi in da iščemo svoje inovativne rešitve. Domišljija nam tudi pomaga sanjati, če nam je hudo.

Z njo si pomagamo v medsebojnih odnosih, kjer nista samo dve možnosti: ostanem in ali grem.

Paradoksalno bi lahko rekli, da nam ravno ustvarjalnost naše domišljije ohranja zdravo pamet in razum. Ohranja nam trezen premislek glede ključnih stvari v življenju. Podobe, lastnosti in posledično občutki, ki jih ustvarja naša domišljija so edinstveni in ravno zato tako dragoceni. Če želimo občutiti kaj novega, se moramo podati v neznano. Se pustiti presenetiti.

V svetu klišejev, predvidenih in pričakovanih idej, siljenja v instant rešitve se samo uspavamo in pustimo drugim, da ustvarjajo naš svet. Bodimo sami ustvarjalci tega sveta in se prepustimo, kamor nas vodijo krila naše domišljije. Zdaj, ko smo v izolaciji in so se meje našega fizičnega sveta tako zožile, je pravi čas za to!