No, pa sem poimenovala nov
svet. Poznamo Narnijo, deželo Nikjer Nikoli, Indijo Koromandijo, zdaj pa je ves
svet postal Koronija
Kakor rada bi za 1. april povedala šalo: »Epidemije
koronavirusa je konec.« ali pa »Naš direktor v službi je odstopil«. Pa na
žalost ne morem. It ain't over til it's over. Vsaka stvar mora narediti cel krog,
da se sklene.
Tu je nekaj zgodb iz Koronije, ki so se me
najbolj dotaknile:
Tajski kralj Rama X je najel nemški hotel, kamor
se je pred virusom umaknil s svojimi 20 priležnicami. Ker pa virus ne izbira, se
je že 119 njegovih služabnikov okužilo z virusom in jih je poslal nazaj na
Tajsko. »Pošljite mi nove, sveže in zdrave podanike,« si misli v svoji glavi. Kot
sem videla na Tajskem, teh ne bo zmanjkalo, ker Tajci kralja častijo z vsemi
častmi. Imajo celo zakon, ki jih kaznuje, če bi kakor koli delali proti kralju.
Gledam video, kako se zdravnik vrne domov in
sinček mu veselo steče v objem. Očka se mora umakniti nazaj in počepne od
hudega.
Drugi zdravnik otroke pozdravlja čez steklo
in se navidezno dotika njihovih dlani.
Tretji živi v avtodomu, da ne bi okužil
družine.
Medicinska sestra pravi, da niti v prostem
času me more pozabiti na to bolezen. Hčerka je imela rojstni dan, pa ji je
lahko le od daleč čestitala …
Pogrebi v Lombardiji so zelo žalostni, samo
najožji svojci z maskami. Korona je spremenila tudi smrt. Ta ni več individualna
ampak je postala kolektivna.
Začeli so umirati tudi mladi, npr. 16-letna Francozinja
in 12-letna Belgijka.
Joj, koliko časa bo potrebnega, da si bomo
opomogli od teh travmatičnih dogodkov. Upam, da ne bomo preveč otrdeli navznoter,
ker mora človek ohraniti svojo mehko sredico, svojo človečnost.
Predelati hudo, se pobrati in iti naprej.
Samo naprej …
Ni komentarjev:
Objavite komentar