Priletela muha na zid
Kar tako na enkrat, s toplim vremenom, ko gležnarje menjamo za mokasine in težke bunde za kratke rokave. Na mizo je prišel regrat, da se razstrupimo, ampak ena teta je na TV rekla, da ne smemo pretiravat, da ne bi naenkrat dobili preveč celuloze. Upam, da J-ju ne bo zrasla skorja, ko ga toliko poje.
Po Tivoliju poležavajo ljudje in praznujejo topel val pomladi pred jutrišnjim lock-downom. Lepo jih je gledati, kot da so v rajskem parku. Brezbrižno gledajo v nebo, se igrajo, otroci in kužki se lovijo okoli njih. Daleč si koronica, čeprav vem, da čakaš na nas v zasedi, že jutri nas boš spet zbodla s svojimi bodicami kot bodeča neža.
Sedim na klopci in ljudje hodijo mimo mene. Celo sami oni gospod Magnifico, ki vedno rabi kej svežga, kej frišnega iz Špara primaršira mimo. Ne zdi se mi frišn, najbrž mu doma ni luštno, ko neguje bolno ženo. Nasploh umetnikom že dolgo ni več luštno, ker ne morejo ustvarjat, če pa že ustvarjajo, tega ne morejo delit s publiko.
Ikea razdevičenje
Vsaka stvar je enkrat prvič. Tako sem izgubila tudi Ikea-nedolžnost in prvič obiskala ta nepojmljivi skandinavski izvozni artikel sreče, po dansko hygge-ja. Včasih je res moralo biti pravo doživetje stopiti v svet dizajna, ki si ga lahko vsakdo privošči. Potem so pa tudi k nam prišli Rutarji in Momaxi in izboljšali ponudbo za do takrat tradicionalno slab okus Slovencev za pohištvo. Se spomnite tistih zof iz sintetičnega blaga v nekdanji Lesnini ali pa regalov do stropa? Kako sem se namučila, da sem našla eno kolikor toliko spodobno kuhinjo, seveda pri italijanskem dizajnerju.
Skandinavski minimalizem mi je všeč, všeč mi je, kako imajo tematsko razstavljene svoje artikle, da kupec kupi zgodbo… Nič hudega, če materiali niso najbolj kakovostni. Saj ni treba, da imaš isto pohištvo do smrti.
Ni mi pa všeč tista gomila izdelkov in frčkarij, umetne rože, pa seveda ljudje, ki tekajo med regali z listki v roki. Pa da je glas po zvočniku oznanil, da imajo prodajalci kodo + neko številko. Kot pri policajih. V bistvu, kaj pa imamo mi kupci s to kodo?
Pa tista kuhinja na koncu, ki te po napornem nakupu vabi, da se z vrečkami in omoti sesedeš na Ikein stol in si privoščiš tradicionalne švedske kroglice in Öl Ljus Lager (svetlo švedsko pivo). Na splošno ne maram lokalov znotraj blagovnic, raje grem v kakšen ločen gostinski lokal po svojem okusu.
Mislim, da si zaslužim nagrado, ker sem iz Ikee prinesla samo kuhinjske krpe, en bršljan, en predpražnik in eno kuhinjsko desko. Plačala sem tudi računalniško mizo, pa jo je računalnik nekaj pokronal (bi rekel Stare), tako da so v skladišču imeli samo noge od mize, plošče pa ne. So mi vrnili denar. Ne moreš kupit, tud če hočeš…
Aja, pa za ščetko za stranišče sem vzela eksponat, tako da sem jo morala pustiti na blagajni. Redko katera ženska tako racionalno kupuje!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar