Evo,
imamo obsedno stanje. Ni boljšga za JJ, za katerega moja spodnja soseda, ki
dela v parlamentu, pravi, da je pijan od moči. Če niste opazili, je iz nastopov
pred kamero odstranil vse strokovnjake in za govorko postavil že dolgo lojalno
osebo SDS Bojano Beović. Po drugih državah se s koronavirusom spopada civilna
sfera, pri nas o tem odloča operativni štab obrambe, to je ministrstvo za
obrambo?! Za migrante hoče tudi aktivirati člen 37, to je postavitev vojske na
južno mejo. A mislite, da se bo pijani JJ znal deaktivirati, kot sporočila v
filmi Misija nemogoče, ko bo nevarnost mimo?
Sočustvujem
s Hrvati, poleg koronavirusa so dobili še enega jezdeca apokalipse: potres. Prezebajo
na strupeno mrzlem zraku, ker se bojijo vrniti v svoje domove. Sošolec iz gimnazije
je leta 2016 izdal knjigo Peti jezdec apokalipse. Sicer je še nisem še prebrala,
ampak zagotovo je preroška in najavlja kazen za neodgovorno ravnanje človeške
vrste na tem planetu.
Preberem
intervju z veliki slovenskim mislecem Slavojem Žižkom. Nujno moram z vami
deliti nekaj odličnih poudarkov o koronici:
»Okno
je okno v človekovo dušo. Nekoga vidiš, ga imaš rad, a se ga ne smeš dotakniti. V tej distanci je največja
bližina.
Smo
kot vesoljci, pa se nam virusi, torej življenje v svoji najbolj elementarni obliki,
maščuje.
Z
muko bo treba zgraditi drugačno normalo. Lahko samo upamo, da ne bo mešanica
okrepljenega kapitalizma in brutalnega vitalizma. »
Te
dni se veliko govori o tem, kako ljudje sobivajo. Prej so bili precej z doma,
zdaj pa so več ali manj nagneteni po vseh prostorih stanovanja. Imeti balkon v
mestu je pravi privilegij. Na njem se lahko pridružiš raznim FB pobudam, da
ploskaš in poješ, hodiš na mestu ali celo pretečeš cel maraton.
Vam
bom ponazorila svoj primer 70-kvadratnega podstrešnega stanovanja v Ljubljani
nasproti džamije. V njem živimo osebe A, B in C. Oseba A ima v kotu spalnice
računalniško mizo, ki gleda direkt v dnevno sobo s TV. Tam večino časa preživi
oseba B, ki ima pred zaslonom velik naslonjač s počivalnikom za noge. Oseba C
je najbolj privilegirana, ker ima svojo sobo, z vrati, ki jih lahko zapre, ko
se hoče še bolj samoizolirati. Oseba B rada kuha, zato je veliko v kuhinji. Ker
je ta majhna, sta osebi A in B težko istočasno v njej. Kadar hoče oseba A meditirati,
mora zaprosit osebo C za njeno sobo in ta se mora preseliti v majhno kotno
nišo, kjer ima še en računalniški center (je namreč računalničar). Če se srečamo
na hodniku, ki vodi v kuhinjo ali kopalnico, je treba potegnit trebuh noter in
se pomaknit do garderobne omare, da gre drugi lahko mimo. Da o jutranjih
obiskih WC sploh ne govorim, ko si butamo na vrata in moledujemo, da zadevna oseba
pride čim prej ven.
Ampak
drgač se pa imamo radi, včasih se pri večerji zberemo vsi pred televizijo in si
ogledamo dnevne novice (Bog ne daj, da bi crknil televizor!)
Ni komentarjev:
Objavite komentar