Pozdravljeni,
ljudje
Danes
sem žalostna, ker sem včeraj dala na splet fotke smešnih mask proti virusu,
zdaj se je pa zgodilo, da nam primanjkuje mask tudi za tiste, ki jih najbolj potrebujejo,
to so zdravniki, humanitarci, negovalci starejših, prodajalci, delavci v
proizvodnji… Je pa res, da so Kitajci že
iz vsega hudega, zmagovalno držijo 2 prsta v zrak, njihov predsednik je ponosen
na svojo avtoritativno državo in discipliniran narod, da so po 3 mesecih ugnali
koronico v kozji rog.
EU
se je izkazala kot ena velika zabloda in nemoč, vsaka država misli le nase, maske
in zaščitna oprema, ki nam jo je prek posredovanja Aleksanda Čeferina daroval
Jack Ma iz Alibabe, so zablokirane v tovornjakih nekje na ozemlju EU. Dio
porko, sem jezna, a ne moremo zalaufat tistega Falcona, ki je včasih prevažal »politično«
blago, zdaj bi ga pa kot humanitarno pomoč spustili skozi vse blokade?! Kako
lahko zahtevamo od ljudi, da bodo jemali brise, operirali, pomagali pri
porodih, če morajo pri tem ogrožati svoje zdravje!!
Danes
sicer v službi nisem imela virusa, sem pa izgubila 3 ure, ko mi je dol padlo
virtualno omrežje in sta mi domači in zunanji računalničar reševala stanje, pa
ni in ni šlo. Vadim notranji nasmeh, čas teče, roki preganjajo.
Včeraj
me razveseli novica, da je moja sošolka iz gimnazije začela pisati blog. To je
kot novo rojstvo. Tale kriza je priložnost, da gremo vase, pogledamo v svoje
skrite kamrice, izbrusimo biser svoje duše, se dotaknemo sočloveka. Me prav
zanima, ali bo blog izpoveden, literaren, filozofski, razmišljujoč. Vsekakor
draga Pavla, pa bom dihala s tabo!
Danes
bi spregovorila o skromnosti. V času potrošništva ko nam oglaševalci perejo
možgane in umetno ustvarjajo potrebe po dobrinah je to kar težko. Zahteva najprej
ozaveščanje, da vsega tega ne potrebuješ, potem pa je treba to še izvesti v
praksi. Na svet prideš gol, iz njega se posloviš brez materialnih dobrin.
V
mladosti smo doma bili kar skromni. Oče in mama sta namesto za hrano, oblačila
in dopuste raje dajala v zidove, da zdaj lahko sestra živi v hiši v Rožni
dolini, jaz pa uživam v naravi v Iški. Vsi veliki ljudje, kot Mati Tereza, Jezus
Kristus, Mahatma Gandhi, Buda, so živeli skromno. Materializem pokvari ljudi. In
kako naj naše otroke vzgajamo v skromnosti, ko imajo vsega polno rit. Ta
telefon ni zadost dober, tiste kavbojke niso prave znamke itd. Že v osnovnih
šolah se izvaja segregacija otrok, ki imajo in tistih, ki nimajo.
Pri
skromnosti imam v mislih tudi duhovno skromnost, da se ne bahaš s svojimi
dosežki in sposobnostmi. Če si dober, te bodo ljudje itak prepoznali.
Pandemija
koronavirusa je priložnost, da preklopimo na »skromnost«. Pri hrani, oblačilih,
zabavi.
Kar
pa zadeva človeške odnose, tu si pa dajmo duška, bodimo zahtevni, nič naj nam
ne bo zadosti dobro, če odnosi niso iskreni, pristni, tisti TA PRAVI!
Ni komentarjev:
Objavite komentar